Ustavno sodišče je v postopku za oceno zakonitosti, začetem na pobudo gospodarske družbe OMV – ISTRABENZ d.o.o., Koper, ki jo zastopajo Igor in Zdenka Debernardi ter Mitja Vezovnik, odvetniki v Kopru, na seji dne 17. junija 1998

Točka 7 člena 2 in tarifa št. 6 odloka o komunalnih taksah Občine Sežana (Uradni list RS, št. 43/97) se razveljavita.

1. Pobudnica navaja, da je Občina Sežana (v nadaljevanju: občina) na podlagi zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 7/70 in 7/72 ter Uradni list RS, št. 18/91 – v nadaljevanju: ZKT) izdala odlok o komunalnih taksah (v nadaljevanju: odlok), s katerim je med drugim predpisala tudi takso za točilna mesta za prodajo pogonskega goriva vseh vrst. Pobudnica kot lastnica tovrstnih točilnih mest meni, da sta izpodbijani določbi odloka nezakoniti, saj 4. člen ZKT ne predvideva takse za točilna mesta za prodajo goriva. Ker naj bi bili izpodbijani določbi odloka zato širši od zakonskih določb, pobudnica ustavnemu sodišču predlaga odpravo oziroma podrejeno razveljavitev izpodbijanih določb odloka, do sprejetja odločitve pa naj se njuno izvrševanje tudi začasno zadrži.
2. Občinski svet občine Sežana na pobudo ni odgovoril.
3. Ustavno sodišče je o vprašanju zakonitosti predpisovanja komunalnih taks za točilna mesta za prodajo pogonskega goriva vseh vrst že odločilo v zadevi št. U-I- 269/97 (Uradni list RS, št. 33/98). Pri odločanju je izhajalo iz 147. člena ustave, na podlagi katerega lahko lokalne skupnosti predpisujejo davke in druge dajatve ob pogojih, ki jih določata ustava in zakon. Možnost občinskega predpisovanja komunalnih taks predvideva ZKT, vendar občine pri njihovem predpisovanju ne smejo prekoračiti zakonskih pogojev. Prvi splošni pogoj v 3. členu ZKT določa, da se komunalne takse ne morejo odmerjati po vrednosti predmeta, po dejanskem prometu ali po dejanskem dohodku, drugi pogoj pa v 4. členu ZKT navaja predmete oziroma storitve, za katere občina komunalne takse lahko predpiše. Med navedene predmete točilna mesta za prodajo pogonskega goriva niso uvrščena.
4. Izpodbijana določba odloka tako obdavčuje povsem druge predmete, kot jih določa ZKT. S tem je občina zakonske okvirje in pogoje za predpisovanje komunalnih taks presegla, zato je ustavno sodišče točko 7 člena 2 odloka, skupaj s tarifo št. 6 odloka, ki predpisuje višino takse, razveljavilo. Ker je ustavno sodišče v zadevi takoj odločilo vsebinsko, mu o predlogu za začasno zadržanje ni bilo potrebno odločati.
5. Ustavno sodišče je to odločbo sprejelo na podlagi tretjega odstavka 45. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm in sodnici ter sodniki dr. Miroslava Geč – Korošec, dr. Peter Jambrek, dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, Franc Testen, dr. Boštjan M. Zupančič in dr. Dragica Wedam – Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.
Št. U-I-180/98
Ljubljana, dne 17. junija 1998.