Ustavno sodišče je v postopku za odločitev o sporu glede pristojnosti na zahtevo Upravne enote Šmarje pri Jelšah na seji dne 11. junija 1998

Za odločanje o zahtevi D. H. za denacionalizacijo nepremičnin parc. št. 127/1 in 127/2, vpisanih pred podržavljenjem pri vl. št. 59 k.o. S. K., je pristojno Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah.

1. Upravna enota Šmarje pri Jelšah (v nadaljevanju: upravna enota) je dne 18. 5. 1998 vložila zahtevo za odločitev o sporu glede pristojnosti v zadevi denacionalizacije nepremičnin, podržavljenih možu vlagateljice zahteve za denacionalizacjo pok. J. H. V zahtevi navaja, da je vlagateljica dne 25. 2. 1993 vložila pri Sekretariatu za gospodarstvo takratne Občine Šmarje pri Jelšah zahtevo za denacionalizacijo nepremičnin, vpisanih v času podržavljenja pri vl. št. 59 k.o. S. K. Upravni organ je ocenil, da gre za denacionalizacijo po 5. členu zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in 31/93 – v nadaljevanju: ZDen) in je zadevo dne 5. 5. 1993 odstopil takratnemu Temeljnemu sodišču v Celju, Enoti v Šmarju pri Jelšah. Temeljno sodišče v Celju, Enota v Šmarju pri Jelšah, se je s sklepom št. N 14/93-5 z dne 31. 1. 1994 izreklo za nepristojno, ker je ugotovilo, da je bilo premoženje podržavljeno z upravno odločbo Komisije za arondacijo št. 462- 45/63-5/3 z dne 25. 11. 1963, ki je bila tudi podlaga za vpis spremembe lastništva v zemljiško knjigo.
2. Upravna enota navaja, da je iz arondacijskega spisa št. 462-45/63-5/3 razvidno, da je bil dne 13. 11. 1963 sklenjen sporazum – dogovor, ki ima vse elemente sklenjene kupoprodajne pogodbe, predlog za izvedbo arondacijskega postopka pa je bil vložen dne 20. 11. 1963. Po mnenju upravne enote je bilo sklepanje sporazumov ali dogovorov, v skladu s 60. členom temeljnega zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Uradni list SFRJ, št. 43/59 in 53/62 – v nadaljevanju: TZIKZ), dopustno šele po odobritvi arondacije. Glede na to, da je bil sporazum sklenjen pred odobritvijo oziroma dovoljenjem okrajnega ljudskega odbora in celo pred vloženim predlogom, upravna enota meni, da so nepremičnine prešle v družbeno lastnino na podlagi sporazuma, ki ga je šteti za samostojni pravni posel. Arondacijska odločba pa naj bi bila le fiktivne narave in naj bi služila izvršitvi pogodbe ter zemljiškoknjižnemu vpisu. Zato naj bi šlo za denacionalizacijo po 5. členu ZDen, o kateri je na podlagi prvega odstavka 56. člena ZDen pristojno odločati Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah.

3. Določitev pristojnosti za reševanje konkretne denacionalizacijske zadeve je odvisna predvsem od rešitve vprašanja, ali je pravni temelj za reševanje zahteve za denacionalizacijo predlagatelja 29. točka 3. člena ZDen ali 5. člen ZDen.
4. Zakon o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91, 56/92 – odl. US, 13/93 – odl. US, 31/93 in 24/95 – odl. US – v nadaljevanju: ZDen) deli pristojnost za odločanje o zahtevah za denacionalizacijo med upravne organe in sodišča. Če je bilo premoženje podržavljeno s predpisi, določenimi v 3. in 4. členu ZDen, so pristojni upravni organi (prvi odstavek 54. člena). Če je premoženje prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti, je za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo pristojno sodišče (56. člen ZDen). Ustavno sodišče je že zavzelo stališče, da je sodišče pristojno tudi v zadevah, v katerih je bil pravni naslov za prehod premoženja v družbeno lastnino sicer akt državnega organa (odločba), vendar pa je bil podlaga za izdajo te odločbe poprej sklenjen pravni posel (odločba št. U-I- 75/92 z dne 31. 3. 1994 – OdlUS III, 27).
5. Taka je tudi obravnavana zadeva. Nepremičnine, ki so predmet zahteve za vrnitev v postopku denacionalizacije, so tako predmet dogovora z dne 13. 11. 1963, sklenjenega med tedanjim lastnikom nepremičnin in Kmetijsko zadrugo Šmarje pri Jelšah, kot tudi predmet odločbe Komisije za arondacijo Skupščine občine Šmarje pri Jelšah z dne 25. 12. 1963. Čeprav je kot pravni naslov za prenos nepremičnin v zemljiški knjigi vpisana odločba, pa je v obravnavani zadevi dejansko šlo za pogodbeni prenos nepremičnin in je kasneje izdana odločba o arondaciji služila le izvršitvi pogodbe in zemljiškoknjižnemu vpisu.
6. Dogovor z dne 13. 11. 1963 vsebuje namreč oba bistvena elementa kupoprodajne pogodbe: zemljišča kot predmet pogodbe in ceno. O pravnem predniku predlagateljice v denacionalizacijskem postopku govori dogovor kot o prodajalcu, Kmetijska zadruga Šmarje pri Jelšah nastopa kot kupec. Podpisali sta ga obe stranki. V zapisu dogovora je še izrecno navedeno, da se odkup izvrši “v svrho arondacije zemljišč, ObLO Šmarje izda arondacijsko odločbo, KZ Šmarje pa predlog za prepis v zemljiški knjigi.“ Niti iz arondacijske odločbe niti iz prilog spisa pa ni razvidno, da bi bila prva faza arondacijskega postopka izvedena, niti da bi bila predhodno izdana odločba o dovolitvi arondacije.
7. Za odločanje v obravnavani zadevi je po navedenem pristojno sodišče.
8. Iz spisa je razvidno, da je bila popolna zahteva za denacionalizacijo vložena že 25. 2. 1993. Več kot pet let je trajalo, da je prišlo do odločitve o pristojnosti za reševanje zadeve. Ustavno sodišče ugotavlja, da gre še za en primer očitno prepočasnega postopanja v denacionalizacijskih zadevah. Na prepočasno postopanje v teh zadevah in na kršenje roka iz prvega odstavka 58. člena ZDen je ustavno sodišče že nekajkrat opozorilo (na primer v zadevah U-II-119/96 z dne 6. 6. 1996, U-II-351/96 z dne 5. 12. 1996, U-II-334/96 z dne 9. 1. 1997, U-II-37/98 z dne 19. 2. 1998 in U-II-132/98 z dne 7. 5. 1998).

9. Ustavno sodišče je to odločbo sprejelo na podlagi četrtega odstavka 61. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm ter sodnici in sodniki dr. Miroslava Geč – Korošec, dr. Peter Jambrek, dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, Franc Testen, dr. Dragica Wedam – Lukić in dr. Boštjan M. Zupančič. Odločbo je sprejelo soglasno.
Št. U-I-208/98
Ljubljana, dne 11. junija 1998.