Na podlagi 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US, 45/94 – odločba US in Uradni list RS, št. 57/94, 14/95, 20/95 – odločba US, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odločba US, 44/96 – odločba US, Uradni list RS, št. 26/97, 70/97 in 10/98) in na podlagi zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94) je Občinski svet občine Videm na 36. redni seji dne 14. 5. 1998 sprejel

V statutu Občine Videm (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/95) se v tretjem odstavku 8. člena črtata predzadnja in zadnja vrsta. V petem odstavku istega člena se besedica »brez soglasja KS« za besedo »odtujevati« spremeni, tako, da glasi »si pridobi predhodno mnenje krajevne skupnosti na območju katere se nahaja nepremičnina in naprava. Prav tako si občinski svet priskrbi predhodno mnenje KS pred spremembo namembnosti premoženja ali naprav.«

Za prvim odstavkom 8. člena se doda novi drugi odstavek, ki glasi:
»V Občini Videm so ustanovljene še KS Pobrežje, KS Lancova vas, KS Tržec-Jurovci in KS Soviče–Dravci–Vareja.«
Dosedanji drugi, tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.

V četrtem odstavku 8. člena se za besedilom »odobri občinski svet« postavi pika.
Četrta in peta alinea četrtega odstavka 8. člena se črtata.

Za dosedanjim 8. členom se doda novi 8.a člen, ki glasi:

»Na območju občine se lahko ustanovijo ožji deli občin (krajevne skupnosti). Pri notranji členitvi občine občinski svet upošteva geografsko in gospodarsko sklenjenost območja ožjega dela občine.
Občinski svet lahko s spremembo statuta ukine ožji del občine ali spremeni njegovo območje. Sprememba statuta s katero se ukine ožji del občine oziroma spremeni njegovo ime, lahko začne veljati šele po izteku mandata sveta ožjega dela občine.
Pobudo za ustanovitev ožjih delov občine ali za spremembo njihovih območij lahko da zbor krajanov ali s tem statutom določeno število prebivalcev dela občine, občinski svet mora pobudo obvezno obravnavati.
Pred ustanovitvijo ožjih delov občine ali pred spremembo njihovih območij mora občinski svet na zborih krajanov ali na referendumu ugotoviti interes prebivalcev posameznega območja v občini, kjer naj bi bili ustanovljeni ožji deli občin. Ugotavljanje interesa se nanaša na ime in območje ožjega dela občine.«

Za dosedanjim 9. členom se dodajo novi 9.a, 9.b, 9.c in 9.d členi, ki glasijo:

»Krajevna skupnost ima svet. Svet krajevne skupnosti izvolijo upravičenci s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov sveta KS določa zakon.
Število članov sveta krajevne skupnosti določi občinski svet, ob upoštevanju števila naselij in števila prebivalcev. Svet KS ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta krajevne skupnosti.
Svet krajevne skupnosti lahko občinskemu svetu daje pobude in predloge, ki se nanašajo na krajevno skupnost.
Župan ima pravico biti navzoč in razpravljati na sejah sveta KS, brez pravice glasovanja.

»Krajevna skupnost, ki ima svet, opravlja naloge, ki se pretežno nanašajo na njene prebivalce in so ji prenesene v izvajanje s tem statutom, predvsem pa:
– vzdrževanje krajevnih cest in drugih javnih površin,
– upravljanje s premoženjem namenjenim za potrebe prebivalcev KS,
– pospeševanje kulturne, športne in drugih društvenih dejavnosti in druge naloge, ki bodo določene z občinskimi odloki.«

Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava in nastopa v pravnem prometu v okviru nalog določenih s tem statutom in odloki občine.
Krajevno skupnost zastopa predsednik sveta krajevne skupnosti. Pravni posli nad vrednostjo 100.000 SIT so veljavni le ob soglasju župana, kadar gre za sredstva iz občinskega proračuna.
Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Za obveznost krajevne skupnosti odgovarja subsidiarno tudi občina.
V primeru, da KS preneha obstajati ali ji preneha pravna subjektiviteta, njene pravice in obveznosti preidejo na občino oziroma na druge KS z lastnostjo pravne osebe, ki nastanejo z združitvijo ali razdružitvijo prejšnjih KS.«

Krajevna skupnost, ki je pravna oseba, se njeno delovanje financira iz občinskega proračuna, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve, s samoprispevkom in s prihodki od premoženja KS.
KS se ne sme zadolževati.
Prihodki in odhodki KS morajo biti zajeti v finančnem načrtu, ki je sestavni del občinskega proračuna. S prihodki KS iz drugih virov le-ta razpolaga samostojno, vendar se ob sprejemanju občinskega proračuna prikažejo kot delni finančni načrt.«

V dosedanjem 30. členu statuta se doda nova osma alinea, ki glasi:
»– in druge odbore in komisije, pod istimi pogoji ali na predlog župana za opravljanje določenih nalog opredeljenih ob ustanovitvi«.

Dosedanji 36. člen se dopolni in spremeni, tako da glasi:
»Nadzorni odbor je najvišji nadzorni organ javne porabe v občini. V okviru svoje pristojnosti nadzorni odbor:
– nadzoruje namenskost nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračuna,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja pristojnih organov, organov in organizacij proračunskih porabnikov in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim javnim premoženjem in ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe občinskih proračunskih sredstev..

Za dosedanjim 36. členom se doda novi, ki glasi:

Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor je pri svojem delu dolžan varovati osebne podatke ter državne uradne in, ki so tako opredeljene z zakonom, drugimi predpisi ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev in spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov.
Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih izdela poročilo s priporočili in predlogi. Občinski svet, župan in drugi porabniki občinskih proračunskih sredstev so dolžni poročilo nadzornega odbora obravnavati ter spoštovati njegova priporočila in predloge v skladu s svojimi pristojnostmi.«

Dosedanji 37. člen se dopolni in spremeni, tako da glasi:
»Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet.
Člani nadzornega odbora opravljajo svoje naloge nepoklicno.
Člani NO so imenovani na podlagi liste kandidatov z večino glasov vseh članov občinskega sveta. Listo kandidatov določi predsednik občinskega sveta na podlagi predlogov najmanj četrtine članov občinskega sveta, zainteresiranih organizacij v občini in političnih strank zastopanih v občinskem svetu.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov krajevnih skupnosti, tajnik občine, delavci občinske uprave, člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev ter člani vodstev političnih strank.
Strokovno in administrativno pomoč za delo NO zagotavlja župan in občinska uprava. Posamezne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog NO imenuje občinski svet.
NO sprejme svoj poslovnik v skladu s statutom občine.«

Za 37. členom se doda novi 37.a člen, ki glasi:
»Razrešitev člana NO opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. Članstvo v NO preneha z dne razrešitve«.

V 41. členu se druga alinea dopolni, tako da glasi:
»– skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta in občinskih odlokov, razen proračuna in zaključnega računa proračuna ter drugih aktov, za katere je po tem statutu določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.«

Dosedanji 59. člen se spremeni, tako da glasi:
»Občinsko upravo sestavljajo eden ali več organov občinske uprave, ki jih ustanovi občinski svet na predlog župana, s splošnim aktom ter določi njihovo notranjo organizacijo.
Predstojnik občinske uprave je župan, delo občinske uprave pa neposredno vodi tajnik občine, ki ga imenuje in razrešuje župan.
O sporih o pristojnosti med organi občinske uprave odloča župan.«

Za dosedanjim 59. členom se doda novi 59.a in 59.b člen, ki glasita:

»Za posamezna področja dela občinske uprave se lahko z drugimi občinami ustanovi ene ali več organov.
Organ skupne občinske uprave se ustanovi s splošnim aktom o ustanovitvi. Organ skupne občinske uprave je ustanovljen, ko splošni akt o njegovi ustanovitvi na skupen predlog županov občin, sprejmejo občinski sveti.«

»Glede vodenja skupnega organa občinske uprave, načina delovanja in financiranja se uporabljajo določbe zakona.«

Določbe 2. člena in določba drugega odstavka 12. člena tega statuta se pričneta uporabljati s konstituiranjem novih občinskih organov in organov krajevnih skupnosti po rednih lokalnih volitvah in volitvah v svete krajevnih skupnosti v 1998.

Obstoječe krajevne skupnosti, ki so pravne osebe javnega prava so dolžne uskladiti svoje statute z občinskim statutom, najkasneje do 31. 12. 1998.

Te spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.