Na podlagi 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91 in 13/93), 5. člena odloka o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 33/96), 5. člena odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Brežice (Uradni list RS, št. 35/96) in 17. člena statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 83/95), je Občinski svet občine Brežice na 40. redni seji dne 22. 6. 1998 sprejel

Odlok določa pogoje in način oskrbe z vodo, gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo oskrbi z vodo iz javnega vodovodnega omrežja (v nadaljevanju: javnega vodovoda) ter pravice in obveznosti uporabnikov in upravljalcev javnih vodovodov v zvezi z dobavo in odjemom vode iz javnega vodovodnega omrežja.

Javni vodovod je vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki oskrbuje najmanj pet priključkov različnih uporabnikov ali več kot 20 prebivalcev v naseljih in je v upravljanju upravljalca.

Uporabniki vode iz javnega vodovoda so fizične in pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda ali jo uporabljajo za požarno varstveno funkcijo.
Upravljalec objektov in naprav, ki služijo oskrbi z vodo iz javnega vodovoda, v Občini Brežice je Komunalno in stanovanjsko podjetje Brežice, d.d. in/ali ostale lokalne javne službe za oskrbo s pitno vodo, ki so organizirane skladno z veljavno zakonodajo.

Upravljalec v roku enega leta po uveljavitvi odloka sprejme pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi javnega vodovoda.
Soglasje k pravilniku izda izvršilni organ koncedenta oziroma ustanovitelja upravljalca.
Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega vodovoda določa podrobnejša navodila in tehnične normative za gradnjo, priključevanje, uporabo in vzdrževanje javnega vodovoda.

Objekti in naprave uporabnikov so:
1. interno ali hidrantno (požarno) omrežje, ki ga od javnega ločuje merilno mesto ali s pogodbo dogovorjeno mesto,
2. vodovodni priključek:
– spojna cev med sekundarnim oziroma primarnim omrežjem in obračunskim vodomerom in sicer od zunanje stene objekta do obračunskega vodomera, vključno s priključnim ventilom (velja le v primerih, ko je merilno mesto v objektu),
3. vodomerni jašek ali niša,
4. interni hidranti, interni vodomeri, naprave za reduciranje ali dvigovanje tlaka vode, vodni zbiralniki za sanitarno ali požarno vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in drugi objekti in naprave, ki so nameščene za obračunskim vodomerom ali za podgodbeno dogovorjenim mestom.

Objekti in naprave upravljalca so:
a) primarno vodovodno omrežje in naprave:
– omrežje in naprave, ki služijo za oskrbovanje dveh ali več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijsko, turistično,... območje ali naselje) kot so: vodnjaki, črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice,
– naprave za čiščenje in pripravo vode na primarnem omrežju,
– vodohrani,
– cevovodi od črpališč ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja in vodohranov,
– cevovodi med posameznimi stanovanjskimi ali drugimi območji v ureditvenem območju naselja (industrijskimi območji, turističnimi območji, manjšimi naselji);
b) sekundarno vodovodno omrežje in naprave:
– omrežje in naprave za neposredno priključevanje uporabnikov na stanovanjskem ali drugem območju (industrijsko območje, turistično območje, manjše naselje),
– omrežje in naprave za preprečevanje požarov (javno hidrantno omrežje),
– omrežje za vzdrževanje javnih površin,
– črpališča in naprave za dvigovanje ali reduciranje tlaka vode na sekundarnem omrežju,
– naprave za čiščenje in pripravo vode na sekundarnem omrežju;
c) vodovodni priključek:
– spojna cev med sekundarnim oziroma primarnim omrežjem in obračunskim vodomerom, vključno s priključnim ventilom, če je nameščen izven objekta, sicer pa do prve zunanje stene objekta.

Priključek na javni vodovod je dovoljen samo s soglasjem za priključek, ki ga izda upravljalec v skladu z določili tega odloka in po plačilu priključne pristojbine po veljavnem ceniku upravljalca. Cenik potrdi občinski svet.

Na področju, kjer je zgrajen, se gradi ali rekonstruira javni vodovod, je priključitev stanovanjskih objektov na javni vodovod pravica in dolžnost.
Upravljalec mora obvestiti uporabnika, da je obvezna priključitev njegovega objekta na javni vodovod in jim posredovati pogoje za izdajo soglasja za vodovodni priključek.
Upravljalec ne sme izdati soglasja in izvesti priključka uporabniku, če ta nima izdelane rešitve priključka in ostale, s tem odlokom predpisane dokumentacije.

Upravljalec obvezno izdaja soglasja k:
– prostorskim izvedbenim aktom,
– lokacijski dokumentaciji,
– na projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja,
– vlogi za uporabno dovoljenje,
– vlogi za začasen priključek,
– za priključitev,
– za posege v prostor, kjer poteka javni vodovod,
– za posege v varstvene pasove vodnih virov.
Upravljalec lahko sodeluje pri tehničnih pregledih objektov.

Dolžnost uporabnika je izdelati tehnične rešitve za priključitev na javni vodovod oziroma za ostale posege, ki tangirajo upravljalca in jih predložiti upravljalcu v soglasje.
Uporabnik predloži k vlogi za pridobitev soglasja iz prejšnjega člena ali pred priključitvijo objekta naslednjo dokumentacijo:
a) za soglasja k prostorsko izvedbenim aktom in lokacijski dokumentaciji:
– lokacijsko dokumentacijo (le za soglasje k lokacijski dokumentaciji),
– situacijo z vrisanim objektom in predvidenimi rešitvami priključitev na javni vodovod v merilu 1:1000 ali 1:500,
– hidravlični izračun s presojo vpliva na obstoječe razmere v vodooskrbnem sistemu, kar velja le za večje uporabnike,
– opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode,
– izjavo ustrezne strokovne inštitucije o vplivu predvidene gradnje na podtalnico in vodne vire v primeru, da se predvidena gradnja nahaja v varstvenih pasovih obstoječih ali predvidenih vodnih virov;
b) za soglasje k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja:
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (na vpogled) s projektom za priključitev na javni vodovod (arhivira upravljalec),
– hidravlični izračun s presojo vpliva na obstoječe razmere v vodooskrbnem sistemu,
– soglasja lastnikov ali porabnikov parcel, po katerih bo potekal priključek, oziroma sodna odločitev, ki nadomesti soglasje,
– izjavo ustrezne strokovne inštitucije o vplivu predvidene gradnje na podtalnico in vodne vire v primeru, da se predvidena gradnja nahaja v varstvenih pasovih obstoječih ali predvidenih vodnih virov;
c) soglasje za priključitev, če ni bilo že izdano v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja ali enotnega dovoljenja za gradnjo:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje ali enotno dovoljenje za gradnjo oziroma dokaz o legalnosti gradnje (zemljiškoknjižni izpisek z navedbo, da je bil objekt zgrajen pred leto 1967),
– hidravlični izračun s presojo vpliva na obstoječe razmere v vodooskrbnem sistemu, (kar velja za večje uporabnike),
– situacijo z vrisanim objektom in predvidenimi rešitvami priključitev na javni vodovod v merilu 1:1000 ali 1:500,
– soglasje za prekop cestišča (po potrebi), soglasja lastnikov oziroma uporabnikov parcel, preko katerih bo potekal priključek, oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje,
– izjavo ustrezne strokovne inštitucije o vplivu predvidene gradnje na podtalnico in vodne vire v primeru, da se predvidena gradnja nahaja v varstvenih pasovih obstoječih ali predvidenih vodnih virov;
d) soglasje za začasni priključek:
– situacijo z vrisanim objektom in predvidenimi rešitvami priključitev na javni vodovod v merilu 1:1000 ali 1:500,
– hidravlični izračun s presojo vpliva na obstoječe razmere v vodooskrbnem sistemu, kar velja za večje uporabnike,
– odločbo upravnega organa o začasnem objektu,
– izjavo ustrezne strokovne inštitucije o vplivu predvidene gradnje na podtalnico in vodne vire v primeru, da se predvidena gradnja nahaja v varstvenih pasovih obstoječih ali predvidenih vodnih virov;
e) soglasje k vlogi za uporabno dovoljenje:
– situacijo izvedenega stanja priključka v merilu 1:1000 ali 1:500, potrjeno od izvajalca in nadzornega gradnje,
– izjavo ustrezne strokovne inštitucije o upoštevanih pogojih in ukrepih za preprečitev vpliva gradnje na podtalnico in vodne vire v primeru, ko se gradnja nahaja v varstvenih pasovih obstoječih ali predvidenih vodnih virov.
Za pridobitev soglasja za obstoječe zgradbe se uporablja c) točka tega člena, pravnomočno gradbeno dovoljenje ali enotno dovoljenje za gradnjo pa se predloži, če je bilo izdano.
Upravljalec lahko s ciljem racionalizacije postopkov po lastni strokovni presoji za konkretne primere zmanjša obseg potrebne dokumentacije iz točk a–e tega člena, kar praviloma velja za individualno gradnjo.
Strokovno inštitucijo, pooblaščeno za izdajo izjav o vplivu, pogojih in ukrepih predvidene gradnje na podtalnico in vodne vire v primeru, da se predvidena gradnja nahaja v varstvenih pasovih obstoječih ali predvidenih vodnih virov, določajo veljavni odloki o varovanju posameznih vodnih virov v Občini Brežice.

Dolžnost upravljalca je na vlogo za pridobitev soglasja iz 9. člena odgovoriti najkasneje v roku 30 dni od dneva vložitve vloge.

Priključek se izvede praviloma za vsak objekt posebej, lahko pa ima objekt tudi več priključkov.

Za kakršenkoli poseg v varovalna območja obstoječih ali predvidenih vodnih virov ter za vse gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije, ki bi lahko imele vpliv na objekte in naprave za pitno vodo, mora biti izdano soglasje upravljalca.
Upravljalec izda soglasje za posege v varovalna območja obstoječih ali predvidenih vodnih virov na podlagi mnenja ustrezne strokovne institucije, ki mora biti priloženo vlogi za soglasje, če upravljalec presodi, da je tako mnenje potrebno.

Vsa dela na javnem vodovodnem omrežju ter hišnih priključkih nadzira upravljalec oziroma s strani upravljalca pooblaščena oseba v skladu z veljavno zakonodajo.
Dolgoročni koncept in dinamiko sanacij, širitve, posodabljanja in razvoja vodovodnega sistema predlaga njegov upravljalec ali zainteresirani uporabniki. Upravljalec vodi pripravljalna dela za vse investicijske posege v vodovodni sistem, ki ga upravlja.

Oskrba s pitno vodo mora biti organizirana na način, ki je določen z veljavnimi zakoni in predpisi (26. člen zakona o varstvu okolja: Obvezne javne službe, odlok o gospodarskih javnih službah v Občini Brežice).
Na območju celotne Občine Brežice se morajo s tem namenom vsi dosedanji upravljalci javnih vodovodov, ki niso organizirani skladno z veljavno zakonodajo (krajevne skupnosti, vaški vodovodni odbori itd.) organizirati v zakonsko predvideno obliko (obvezne javne službe) oziroma predati vodovode v upravljanje tako organizirani službi.
Občina Brežice je dolžna v roku 30 dni po sprejemu tega odloka pisno obvestiti vse krajevne skupnosti na območju Občine Brežice o vsebini in namenih tega odloka. Krajevne skupnosti so dolžne to informacijo posredovati vsem upravljalcem javnih vodovodov na svojem območju, evidentirati izbrani način organiziranja posameznih upravljalcev (ustanovitev lastne obvezne javne službe za vodooskrbo ali predaja vodovoda službi, ki je tako že organizirana) ter o tem obvestiti Občino Brežice najkasneje v enem letu po sprejetju tega odloka.

Javni vodovodi oziroma njihovi upravljalci, ki v roku enega leta ne bodo organizirani skladno z veljavno zakonodajo in ki bodo izvajali določena sanacijska ali investicijska dela na javnem vodovodu, niso upravičeni do sredstev iz občinskega ali državnega proračuna.
Izjema glede na prejšnji odstavek so stroški oziroma posegi, ki bodo omogočili dosedanjim ali novim upravljalcem zadovoljevanje minimalnih predpisanih sanitarno–tehničnih oskrbovalnih standardov in s tem dvig nivoja oskrbe z vodo na raven, ki bo omogočala organiziranje skladno z veljavno zakonodajo.
Občina Brežice bo v proračunu prioritetno zagotavljala sredstva za prevzem vodovodov v upravljanje upravljalca katerega je ustanovitelj, za sanacije, ki so potrebne za normalno funkcioniranje sistemov in ne zahtevajo pridobivanje nikakršne gradbene dokumentacije oziroma priglasitve del.

Sanacijski in investicijski posegi na javnem vodovodu (razen za javne vodovode iz prejšnjega člena), s katerimi se povečuje kapaciteta, prevodnost, kvaliteta in varnost oskrbe ter ostali ukrepi, s katerimi se zagotavlja zvišanje nivoja oskrbe z vodo, se financirajo:
– s ceno za porabo vode,
– z lokalnim davkom,
– iz občinskega proračuna,
– iz državnega proračuna,
– iz prihodkov izvajalca javne službe,
– iz lastnih virov uporabnikov (samoprispevek ...),
– iz drugih razpoložljivih virov.

Uporabniki oziroma upravljalci javnih vodovodov, ki ob sprejemu tega odloka niso organizirani skladno z veljavno zakonodajo in predpisi, morajo za morebitna sanacijska ali investicijska dela na javnem vodovodu sofinancirati za ta dela 50% (ali manj, če bi bila s tem presežena zgornja meja lastnega prispevka na priključek) potrebnih stroškov in sicer v obliki samoprispevka, lastnih sredstev, lastnega dela, prispevkov sponzorjev itd. Zgornja meja lastnega prispevka na priključek se določi v višini 50.000 SIT.
Uporabniki, ki na javni vodovod še niso bili priključeni, zagotavljajo poleg sofinancerskega deleža iz prvega odstavka tega člena posebej še pristojbino za priključitev na javni vodovod po veljavnem ceniku upravljalca.

Uporabniki oziroma upravljalci javnih vodovodov, ki se organizirajo skladno z veljavno zakonodajo po sprejemu tega odloka in so organizirani tako manj kot 10 let, morajo za dela iz prejšnjega člena sofinancirati deleže iz tabele 1, pri čemer je:
1 – časovna doba v pretečenih letih od trenutka organiziranja skladno z zakonom
2 – delež (v %) od skupne investicije, ki jo zagotovijo uporabniki iz lastnih sredstev
3 – zgornja meja lastnega prispevka na priključek
tabela 1:

---------------------------------------------------------------
1 (leta)             2 (%)                              3 (SIT)
---------------------------------------------------------------
0-1                  50,0                                50.000
1-2                  45,0                                45.000
2-3                  40,0                                40.000
3-4                  35,0                                35.000
4-5                  30,0                                30.000
5-6                  25,0                                25.000
6-7                  20,0                                20.000
7-8                  15,0                                15.000
8-9                  10,0                                10.000
9-10                  5,0                                 5.000
nad 10                  0                                 0.000
---------------------------------------------------------------

Deleži iz kolone 3 tabele 1 se valorizirajo skladno z rastjo drobnoprodajnih cen, od dneva sprejetja tega odloka.
Uporabniki, ki na javni vodovod še niso bili priključeni, zagotavljajo poleg sofinancerskega deleža iz tabele 1 posebej še pristojbino za priključitev na javni vodovod po veljavnem ceniku upravljalca.
Za prevezave iz obstoječih oporečnih na nove vodne vire, kjer se istočasno ne izvaja izgradnja ali sanacija omrežja, se prispevek uporabnikom ne zaračunava.

Upravljalec javnega vodovoda, ki je bil zgrajen ali saniran s sofinanciranjem na način, kot je razvidno iz členov 18 ali 19, je dolžan vsem uporabnikom, ki se na tak vodovod priključijo kasneje in ki niso prispevali svoj delež tako, kot ostali uporabniki (skladno s členi 18. in 19), zaračunati poleg redne pristojbine za priključitev na javni vodovod tudi valoriziran znesek deleža, ki so ga sofinancirali ostali uporabniki tega javnega vodovoda.
Upravljalec je dolžan te deleže vložiti v razvoj ali obnovo javnih vodovodov, na katerih so bili ti deleži zaračunani.

Upravljalec je dolžan ravnati skladno z določili 20. člena tega odloka 10 let od dneva organiziranja skladno z veljavno zakonodajo oziroma od prevzema vodovoda v upravljanje.

Investitor javnega vodovoda mora po končani gradnji prenesti objekte in naprave v upravljanje in gospodarjenje upravljalcu.
Za prevzem javnih vodovodov v upravljanje ustrezni lokalni javni službi za oskrbo z vodo ali za prevzem (predajo) vodovodov drugemu upravljalcu morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1. Vodovod, ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, kataster, evidenco objektov, priključkov in hidrantov, evidnco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, urejena lastninska razmerja, odlok o zaščiti vodnega vira) in mora odgovarjati zahtevam pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi javnega vodovoda.
2. Vsi vgrajeni obračunski vodomeri morajo biti pregledani in žigosani skladno s predpisi Urada za standardizacijo in meroslovje.
3. Postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji: (dokumentacije, evidence knjigovodskih podatkov, blagajniških podatkov, listin o lastništvu, podatkih o terjatvah in dolgovih ter ostalih poslovnih zadevah).
4. Prevzem mora biti potrjen z ustrezno pogodbo med lastnikom, upravljalcem – prevzemnikom in dosedanjim upravljalcem.

V primeru, ko gre za prevzem v upravljanje vodovoda, ki ga je do tedaj upravljala krajevna skupnost, vaški vodovodni odbor, skratka upravljalec, ki ni bil organiziran po veljavni zakonodaji v smislu ustrezne lokalne javne službe za oskrbo z vodo, so dovoljena odstopanja od zahtev 1. in 3. točke prejšnjega člena. V tem primeru mora imeti vodovod, ki se predaja, namesto zahtev 1. in 3. točke prejšnjega člena vsaj:
1. Izdelan grafični prikaz vodovoda v merilu najmanj 1:5000.
2. Izdelano hidravlično in sanitarno–tehnično analizo obstoječega stanja s predlogi morebitnih nujnih kratkoročnih sanacijskih ukrepov in oceno potrebnih vlaganj (sanacijski program).
3. Izdelano strokovno mnenje o splošnem stanju vodovoda v smislu zadovoljevanja zahtev pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi javnega vodovoda ter ostalih veljavnih normativov in standardov za javne vodovode.
4. Izdelano strokovno mnenje o vključevanju vodovoda v dolgoročni koncept vodooskrbe v Občini Brežice z idejnimi rešitvami tega vključevanja.

Uporabnik se sme oskrbovati z vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe z vodo drugih porabnikov, priključenih na javni vodovod, ali ki bi vplival na kakovost vode v javnem vodovodu.

Uporabnik se sme oskrbovati iz javnega vodovoda in hkrati iz lastnega vodnega vira le, če sta priključek in interna napeljava na javni vodovod in lastni vodni vir izvedena ločeno, brez kakršnekoli medsebojne povezave.

V primeru višje sile, kot so potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov, izpad energije, velike okvare in podobno, ima upravljalec pravico in dolžnost izdati navodila za racionalizacijo porabe vode ter brez povračila škode prekiniti ali zmanjšati dobavo vode.

Uporabniki vode, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo isti vodni vir kot javni vodovod, so pri nastopu višje sile dolžni po potrebi zmanjšati uporabo vodnega vira, ali dati svoje črpališče na razpolago za prednostno preskrbo osnovnih življenjskih potreb občanov in požarno varnost.

Vsakemu novemu uporabniku namesti upravljalec vodovoda obračunski vodomer. Tip, velikost in mesto namestitve določi projekt vodovodnega priključka oziroma ustrezna dokumentacija za izdajo soglasja. Uporabnik ne sme sam prestavljati, zamenjati ali popravljati obračunskega vodomera.
Upravljalec vzdržuje obračunske vodomere, skrbi za njihove redne preglede in zamenjavo.

Vodomeri v interni napeljavi služijo uporabniku ali upravljalcu interne napeljave za kontrolo porabe na različnih mestih in jih upravljalec javnega vodovoda ne vzdržuje in ne odčituje za obračun stroškov, razen, če skleneta upravljalec javnega in upravljalec internega vodovoda o tem posebno pogodbo.

Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer, ki mora biti vedno dostopen delavcem ali pooblaščenim osebam upravljalca za vzdrževanje in redne preglede.

Vsako okvaro na priključku ali vodomeru mora uporabnik prijaviti upravljalcu. Uporabnik ima poleg rednih pregledov pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če je sporna njegova točnost. Če se ugotovi, da je točnost obračunskega vodomera izven dopustnih toleranc, nosi stroške preizkusa upravljalec, v nasprotnem primeru pa uporabnik.

Dolžnost upravljalca je prevzeti v upravljanje obstoječe vodovodne priključke uporabnika, vključno z vodomerjem, če je vodovodni priključek izveden po projektu ter v skladu z veljavnimi predpisi, normativi in soglasjem upravljalca.
O prevzemu vodovodnega priključka in vodomerja v upravljanje izdelata upravljalec in uporabnik zapisnik.

Stroški kontrole, popravila, vodenje kartoteke in zamenjave vodomerja v predpisanem roku bremenijo uporabnika skozi ceno mesečne števnine.
Stroški nastalih okvar na vodovodnem priključku in vodomerju po krivdi uporabnika (zamrzline, mehanske poškodbe ipd.) bremenijo uporabnika posebej.

Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se meri v kubičnih metrih po odčitku stanja na vodomeru na priključku.
Obračun z odčitkom ugotovljenih porabljenih količin dovedene vode se izvede po določilih veljavnega cenika za obračun oskrbe z vodo iz javnega vodovoda za vsak obračunski vodomer posebej.

Cenik za obračun oskrbe z vodo predlaga upravljalec, sprejme pa se v skladu z veljavno zakonodajo.

Če upravljalec ali porabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari ali je ugotovljen nedovoljen način rabe ali če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun povprečna dnevna poraba v zadnjem, na osnovi odčitkov obračunanem obdobju. Če še ni bilo nobenega obračuna in vgradnja vodomera ni mogoča, se določi povprečna poraba na osnovi standardov porabe.

V primerih, ko je na internem vodovodu več porabnikov, ki se oskrbujejo z vodo iz istega priključka, na katerem se meri poraba z enim obračunskim vodomerom, izda upravljalec račun pooblaščenemu upravljalcu internega vodovoda, ki ga porazdeli na porabnike v dogovorjenem razmerju med porabniki.
Upravljalec javnega in internega vodovoda se lahko dogovorita o izdajanju računov posameznim porabnikom na osnovi med porabniki dogovorjenih razmerij, katerih osnova so lahko odčitki v internem vodovodu vgrajenih vodomerov.

Račun mora porabnik plačati v roku, navedenem na položnici ali računu. Porabnik lahko sporoči upravljalcu pisni ugovor na obračun najkasneje v osmih dneh po prejemu računa ali položnice. Če ne plača zneska računa na položnici ali računu niti v petnajstih dneh po izdanem opominu, lahko upravljalec prekine dobavo vode.
Upravljalec je dolžan pisno odgovoriti na ugovor porabnika v petnajstih dneh in v tem času ne sme prekiniti dobavo vode.

Upravljalec ima pri oskrbi z vodo naslednje obveznosti:
1. Zagotavljati mora normalno obratovanje vodovoda v okviru razpoložljivih kapacitet in pravočasno pripravljati predlog za planiranje obnove, širitve in dopolnitve oskrbovalnega sistema in varovanja, zaščite in izkoriščanja vodnih virov, vse s ciljem zagotavljati porabnikom zadostne količine neoporečne pitne vode.
2. Redno vzdrževati vse objekte in naprave javnega vodovoda, vključno z vodovodnimi priključki.
3. Redno vzdrževati obračunske vodomere in skrbeti za redne preizkuse skladno z zakonom o merilih ali na zahtevo uporabnika, kot to določa ta odlok.
4. Redno kontrolirati kvaliteto vode skladno s predpisi, ki urejajo to področje.
5. Obveščati uporabnike o času trajanja in ukrepih ob prekinitvah dobave vode v sredstvih javnega obveščanja ali neposredno.
6. Voditi kataster vodovoda in ostale evidence.
7. Odčitavati vodomere in redno obračunavati stroške po veljavnem ceniku.
8. Izdajati soglasja in omogočati priključitev na javni vodovod, kot to določa ta odlok.
9. Organizirati preskrbo v primeru višje sile in poročati o nastopu višje sile pristojnim občinskim organom.
10. Sistematično pregledovati omrežje, ugotavljati izgube, ter skrbeti za avtomatizacijo.
11. Preizkušati in vzdrževati hidrante.
12. Lahko kontrolira ustreznost interne napeljave v objektih uporabnikov pred priključitvijo na javni vodovod.
13. Meriti količino načrpane vode na lastnih črpališčih.
14. Prekinitev dobave vode lahko traja največ 24 ur, oziroma čim manj časa, če se okvara po tem času ne opravi, mora upravljalec dovažati vodo uporabnikom do mesta odjema vode.

Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
1. Na javni vodovod se priključijo le s soglasjem upravljalca. Ob priključitvi dostavijo upravljalcu situacijo izvedenega stanja priključka v merilu M 1:1000 ali 1:500, potrjeno od nadzornega gradnje.
2. Redno vzdržujejo interno napeljavo, vodomerni jašek ali nišo in interne hidrante, jih ščitijo pred zmrzovanjem ter čistijo dostope do njih pred snegom, ledom in ostalimi materiali.
3. Ščitijo pred zmrzovanjem obračunski vodomer.
4. Dovoljujejo vstop v svoj objekt, kadar gre za odčitovanje in vzdrževanje vodomera, ugotavljanje vzrokov motenj ali okvar, meritve tlakov, ali odvzem vzorcev vode.
5. Javljajo upravljalcu vse okvare na javnem vodovodu, priključku in vodomerih in o odjemu vode iz požarnih hidrantov.
6. Pisno obveščajo upravljalca o spremembi naslova, lastništva in spremembah na objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun vode v roku 8 dni od nastanka spremembe. Sprememba je možna po poravnavi vseh zapadlih obveznosti.
7. Redno plačujejo svoje obveznosti na podlagi izdanih računov.
8. Urejajo medsebojno delitev stroškov, kadar imajo obračun preko enega obračunskega vodomera in sporočijo upravljalcu naslovnika in plačnika računov.
9. Se drže varčevalnih in ostalih ukrepov v primeru višje sile ali upravičene prekinitve dobave vode.
10. Povrnejo škodo povzročeno na javnem vodovodu, ki jo povzročajo s svojimi dejanji, ali zaradi motenj, ki jih povzročijo z nenormalnim odvzemom vode ali povratnim učinkom na kvaliteto vode v javnem vodovodu.
11. Tistim uporabnikom, ki že imajo priključek in imajo vodomer na dostopnem mestu za odčitavanje ni potrebno naknadno zgraditi jaška za vodomer.

Vsi izvajalci, pravne in fizične osebe, ki opravljajo dela v bližini vodovodnega omrežja ali naprav si morajo za ta dela pridobiti soglasje upravljalca ter mu pokriti vse s tem nastale stroške vključno z upravljalčevim nadzorom in pri opravljanju teh del zagotoviti, da ostane vodovodno omrežje ali naprave nepoškodovane. V primeru poškodbe so jih dolžni vzpostaviti v prvotno stanje in poravnati vso morebitno škodo, ki je nastala zaradi poškodbe ali prekinitve dobave vode.

Hidranti v omrežju javnega vodovoda služijo predvsem požarni varnosti in morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. Iz njih se sme odvzemati vodo brez soglasja upravljalca le za gašenje požarov.
Zaradi registracije odvzete vode je potrebno najkasneje v 24-ih urah obvestiti upravljalca o odvzemu vode iz hidrantov (npr. ob razvozu vode s cisternami na področja, ki v suši nimajo vode).
Odvzem vode iz hidrantov za čiščenje ulic in cest, zalivanje zelenic, izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč, za javne prireditve in za polnenje cistern za razvoz vode, je dovoljen le s soglasjem upravljalca. Za takšen odvzem vode se sklene pogodba.

Za uporabo hidrantov v internem omrežju, ki se napaja direktno iz omrežja brez vodomera, veljajo določbe prejšnjega člena tega odloka.

Uporabnik mora pustiti hidrant po uporabi v brezhibnem stanju.
V primeru poškodbe nosi vse stroške za popravilo okvare, ki jo je povzročil.

Upravljalec lahko na stroške uporabnika brez odpovedi, a z obvestilom, prekine dobavo vode v naslednjih primerih:
1. če stanje interne napeljave ali vodomernega jaška ogroža zdravje drugih porabnikov, oziroma kvaliteto vode v javnem vodovodu,
2. če je priključek na vodovod izveden brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem upravljalca,
3. če interna inštalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik tudi v desetih dneh po pisnem opozorilu ne izboljša stanja,
4. če uporabnik brez soglasja upravljalca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno napeljavo ali če razširi svojo napeljavo,
5. če uporabnik onemogoča delavcu upravljalca odčitavanje ali zamenjavo vodomera ali pregled priključka in notranjih napeljav, ki jih ta izvaja v skladu z določili odloka,
6. če uporabnik brez privolitve upravljalca odstrani plombo na vodomeru, hidrantu, ali kako drugače spremeni izvedbo priključka, glede na stanje ob priključitvi,
7. če uporabnik krši objavljene omejitve pri varčevanju z vodo,
8. če uporabnik ne poravnava stroškov po izdanem računu niti po prejemu opomina pred prekinitvijo dobave vode v roku, ki je na njem naveden,
9. če uporabnik z odvodom odpadne vode ali nedopustnim ravnanjem z odpadki, ki ogrožajo vire ali distribucijo vode, povzroča nevarnost onesnaževanja vode,
10. če je prostor, kjer je vodomer vgrajen, nedostopen, zasut, zanemarjen ali če ni urejen v skladu s predpisi in pogoji izdanega soglasja in uporabnik kljub pisnemu opozorilu v določenem roku, ki je na njem naveden, ne odpravi pomanjkljivosti,
11. če uporabnik, ki se oskrbuje z vodo iz javnega vodovoda, ki ga je upravljalec prevzel v upravljanje po členih 15, 16, 17, 18, 19 in 20 tega odloka, ni poravnal sofinancerske deleže (prispevke) iz teh členov niti po prejemu opomina pred prekinitvijo dobave vode v roku, ki je na njem naveden.
Dobava vode je prekinjena za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve.

Upravljalec prekine dobavo vode in ukine priključek, če uporabnik pismeno odpove priključek, ali zahteva prekinitev dobave vode.
Priključek upravljalec ukine tako, da:
– fizično odstrani priključni ventil in cev,
– izbriše priključek iz katastra,
– vnese v evidenco uporabnikov njegovo ukinitev.
Stroške ukinitve priključka nosi uporabnik.

Upravljalec lahko prekine dobavo vode in začasno ukine priključek, če uporabnik pisno zahteva začasno ukinitev priključka.
Priključek upravljalec začasno ukine tako, da:
– fizično odstrani priključni ventil in cev,
– vnese v evidenco uporabnikov njegovo začasno ukinitev.
Stroške začasne ukinitve priključka in ponovne priključitve nosi uporabnik.

Upravljalec ima pravico prekiniti dobavo vode za krajši čas (do 12 ur) zaradi planiranih vzdrževalnih del na objektih in napravah javnega vodovoda, vendar mora o času trajanja prekinitve dobave vode pravočasno obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno.

V primeru nepredvidenih okvar ima upravljalec za krajši čas pravico prekiniti dobavo vode brez predhodnega obvestila.
Če okvara ni odpravljena v 24 urah, mora upravljalec dovažati vodo uporabniku do mesta odjema vode.

Z denarno kaznijo od 50.000 do 800.000 SIT se kaznuje upravljalec javnega vodovoda:
1. če prekine dobavo vode brez predhodnega obvestila uporabnikom in je zato povzročena škoda,
2. če ne izpolnjuje obveznosti prednostne oskrbe z vodo za osnovne potrebe občanov v času pomanjkanja ob nastopu višje sile,
3. če ne izpolnjuje obveznosti po 3., 4., 8., 11. in 13. točki 39. člena odloka.
Z denarno kaznijo od 30.000 do 50.000 SIT se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba upravljalca. Kadar je upravljalec krajevna skupnost, je odgovorna oseba predsednik sveta KS. Kadar je upravljalec podjetje, ki mu je koncesija podeljena na osnovi pogodbe, je odgovorna oseba določena s pogodbo.

Z denarno kaznijo od 30.000 do 150.000 SIT se kaznuje za prekršek uporabnik – fizična oseba, če:
1. se ne priključi in ne uporablja javnega vodovoda na področju, kjer je zgrajen (8. člen),
2. se priključi na javni vodovod brez soglasja upravljalca,
3. opravi delo na vodovodu brez pooblastila upravljalca javnega vodovoda,
4. odvzema vodo iz hidranta brez soglasja upravljalca in v nasprotju z določili tega odloka,
5. ne zgradi in ne vzdržuje prostora za vodomer ali če onemogoči delavcem upravljalca kontrolo in odčitavanje vodomerja,
6. ne prijavi okvare na interni instalaciji ali na vodovodnem priključku,
7. ne ravna v skladu s 53. členom tega odloka.
Za prekršek iz 1. do 7. točke prvega odstavka tega člena se kaznuje uporabnik – pravna oseba z denarno kaznijo od 50.000 do 200.000 SIT, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo od 30.000 do 50.000 SIT.

Z denarno kaznijo od 50.000 do 200.000 SIT se kaznuje pravna oseba, ki:
1. ne poskrbi, da pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest ali ulic in trgov ostanejo vodovodni objekti in naprave v prvotnem stanju,
2. pri opravljanju del na svojih objektih in napravah ne zagotovijo, da ostanejo objekti in naprave javnega vodovoda nepoškodovane,
3. ravna v nasprotju z določili 41. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo od 30.000 do 50.000 SIT se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo od 30.000 do 150.000 SIT se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki ravna v nasprotju z določili 41. člena tega odloka.

Porabniki, ki niso vpisani v kataster porabnikov, se morajo prijaviti upravljalcu v roku šestih mesecev od uveljavitve tega odloka.

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe ter pooblaščeni delavci upravljalca.
Delavci upravljalca so dolžni o kršitvah določil tega odloka obveščati pristojne iz prvega odstavka tega člena.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o pogojih dobave in načinu odjema pitne vode na območju Občine Brežice (Uradni list SRS, št. 42, z dne 21. 12. 1985) ter odlok o spremembi odloka o pogojih dobave in načinu odjema pitne vode na območju Občine Brežice (Uradni list RS, št. 37, z dne 11. 10. 1990).

Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.