Na podlagi 16. člena statuta Občine Postojna (Uradni list RS, št. 1/96, 68/97 in 31/98) in 60. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81, 29/86, Uradni list RS, št. 15/91) je Občinski svet občine Postojna na 32. seji dne 28. 5. 1998 sprejel

Odlok določa varstvene pasove in ukrepe za zavarovanje vodnih zajetij:
– izvirov izpod Nanosa,
– izvirov med Hruševjem in Prestrankom,
– izvirov v Podgori in
– izvirov pri Planini.

Varstveni pasovi virov pitne vode iz 1. člena obsegajo:
– najožji varstveni pas z najstrožjim režimom zavarovanja,
– ožji varstveni pas s strogim režimom zavarovanja in
– širši varstveni pas s higiensko-tehničnim režimom zavarovanja.

Najožji varstveni pas obsega neposredno okolico objekta za oskrbo s pitno vodo, kjer obstaja možnost neposrednega vpliva na količino in kakovost pitne vode in obsega pas s premerom 10 m okrog zajetja, ali obstoječo ograjeno cono.
Zajetja se nahajajo na naslednjih parcelah:
A) Izviri izpod Nanosa
1. Rorček, parc. št. 1803/10, k.o. Strane
2. Tres, parc. št. 1530/17, k.o. Strane
3. Zornice, parc. št. 1599/1,1640, k.o. Razdrto
4. Globoščak, parc. št. 1532/25, 1528/8, k.o. Strane
5. Sela, parc. št. 1599/2, k.o. Razdrto
6. Ježevec, parc. št. 2871/89, k.o. Šmihel
7. Ovčjak, parc. št. 855, k.o. Šmihel
8. Na Čodru, parc. št. 2877/1, k.o. Šmihel
9. Šklavsovka, parc. št. 2847/8, 2847/5, k.o. Šmihel
10. Resevnik – Hrbec, parc. šst. 164, k.o. Razdrto
11. Skolj, parc. st. 49/1, k.o. Razdrto
B) Izviri med Hruševjem in Prestrankom
1. Korentan, parc. št. 121, k.o. Orehek
2. izvir Sajevščice, parc. št. 237/1, k.o. Rakulik
3. Mrzlek, parc.št. 3859/35, k.o. Slavina
C) Izviri v Podgori
1. Dednik, parc. št. 1271/3 , k.o. Studeno
2. Pod skalo, parc. št.1265/2 , k.o. Studeno
3. V Rebri nad Strmico, parc. št. 905/5, k.o. Strmica
D) Izviri pri Planini
1. Olarica, parc. št. 915, k.o. Gor. Planina
2. Literberg, parc. št. 952, k.o. Dol. Planina

Ožji varstveni pas s strožjim režimom zavarovanja obsega območje drenaže, kjer je glede na sestavo zemljin in nagib terena možno razmeroma hitro onesnaženje vodnega vira. Območje je določeno tudi glede na čas pretakanja podzemne vode in čistilno sposobnost sedimentov.

Širši varstveni pas je območje, s katerega se vrši površinsko ali podzemno odtekanje vode proti zajetjem. Območje obsega skrajne točke ozemlja, s katerega je še možen vpliv na kvaliteto vode v zajetjih.

Obseg varstvenih pasov je razviden iz grafičnih prilog dokumentacije:
Raziskave kraških izvirov v Malnih pri Planini in zaledja vodnih virov v Občini Postojna, št. 45/239-3/87, ki jo je izdelal SAZU IZRK Postojna.
Navedena dokumentacija je sestavni del tega odloka.

Za vsak poseg v najožjem varstvenem pasu morajo investitorji pridobiti vodno gospodarsko soglasje pristojnega upravnega organa, za ostala območja pa skladno s 47. členom zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81, 29/86, Uradni list RS, št. 15/91).

Najožji varstveni pas je namenjen zaščiti pitne vode in objektov za oskrbo z vodo. V njem veljajo naslednja določila:
– prepovedan je vsak poseg v prostor,
– površina je namenjena izključno objektom, ki služijo za preskrbo z vodo,
– področje je potrebno ustrezno ograditi tako, da je vstop možen samo zaposlenim ali upravljalcu,
– prepovedana je uporaba vseh vrst biocidov,
– upravljalec vodovoda ali vodnega vira mora biti tudi lastnik zemljišča.

Ožji varstveni pas s strogim režimom zavarovanja je namenjen zaščiti področja, kjer je tok vode hiter in lahko dostopen. V tem varstvenem pasu je prepovedano ali samo v omejenem obsegu dovoljeno opravljati naslednje dejavnosti:
– prepovedana je gradnja novih stanovanjskih in gospodarskih objektov razen objektov, namenjenih vodovodu in nadomestnih objektov ob pogoju, da se ob vselitvi ali ob začetku uporabe nadomestnega objekta stari objekt odstrani,
– dovoljena je adaptacija stanovanjskih in gospodarskih objektov na način, ki izboljšuje obstoječe higienske razmere in ne vpliva kvarno na podtalnico (modernizacija hlevov, gnojišč...), vendar se skupna koristna površina ne sme povečati,
– dovoljeno je ponikanje vode s streh in zelenih površin,
– prepovedana je gradnja javnih naprav za čiščenje odplak,
– iztoki javne kanalizacije morajo biti speljani izven zaščitnih pasov vodnih virov,
– prepovedana je gradnja novih skladišč nafte in tekočih naftnih derivatov,
– obstoječa skladišča nafte in tekočih naftnih derivatov in nevarnih snovi morajo ustrezati pravilniku o spravljanju in hrambi kurilnega olja (Uradni list SFRJ, št. 45/67) in pravilniku o gradnji naprav za vnetljive tekočine ter o uskladiščenju in pretakanju vnetljivih tekočin (Uradni list SFRJ, št. 20/71) in vsakokratnim nujnim spremembam in dopolnitvam. Prostornina posamezne cisterne je lahko največ 5 m3, skupna prostornina skladišča pa največ 10 m3.
– prepovedana je uporaba gnojevke in gnojnice v zimskem času od 1. novembra do 28. februarja.
– gnojevka in gnojnica se ne sme uporabljati 2 do 3 m od roba cest ali rečnih brežin in v depresijah, ki nimajo površinskega odtoka,
– enkratni odmerek hlevskega gnoja je lahko največ do 25 t/ha, gnojevke pa 30 m3/ha,
– enkratni odmerek gnojil lahko vsebuje največ do 60 kg N/ha,
– prepovedana je izgradnja novih cest z izjemo dovoznih cest,
– eksploatacija kamna v kamnolomih in peskokopih ni dovoljena.

Namenjen je zaščiti podzemnega in površinskega toka pitne vode proti izvirom. V tem pasu so prepovedane ali samo v omejenem obsegu dovoljene naslednje dejavnosti:
– dovoljena je nadomestna gradnja objektov ob pogoju, da se ob vselitvi ali ob pričetku uporabe nadomestnega objekta stari objekt odstrani,
– dovoljena je adaptacija obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektov, če se s tem higienske razmere ne poslabšajo. Novogradnje in nadomestne gradnje morajo biti usklajene z možnostjo priključevanja objektov na kanalizacijo,
– gradnja ponikovalnice za odpadke in odprtih neurejenih gnojišč ni dovoljena. Obstoječa gnojišča morajo biti urejena tako, da ni nevarnosti pronicanja v podtalje,
– javno kanalizacijsko omrežje mora biti izvedeno vodotesno,
– padavinske vode in odplake z utrjenih manipulativnih ploščadi morajo biti speljane preko lovilcev maščob,
– prepovedano je odvažanje zemlje,
– prepovedano je skladiščenje podtalnici nevarnih snovi,
– prepovedana je uporaba gnojevke in gnojnice, kadar je zemlja zmrznjena ali prepojena z vlago, kadar je snežna odeja debela čez 20 cm in kadar je zemlja pokrita z močno skorjo-izsušena,
– enkratni odmerek hlevskega gnoja je lahko največ do 35 t/ha, gnojevke pa 35 m3/ha,
– skladišče nafte, tekočih naftnih derivatov in nevarnih snovi morajo ustrezati pravilniku o spravljanju in hrambi kurilnega olja (Uradni list SFRJ, št. 45/67) in pravilniku o tem kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi (Uradni list SRS, št. 3/79) in vsakokratnim spremembam in dopolnitvam,
– prostornina posamezne cisterne je lahko največ 10 m3, skupna prostornina celotnega skladišča pa je največ 50 m3,
- nafta in naftni derivati se lahko pretakajo le na urejenem vodotesnem platoju, opremljenem z ustrezajočim lovilcem maščob,
– naprave za čiščenje odplak se smejo graditi le zunaj varstvenih pasov vodnih virov,
– tranzitni in lokalni promet z nafto in naftnimi derivati ni dovoljen, razen v izjemnih primerih,
– eksploatacija kamna je dovoljena le izjemoma v kamnolomih posebnega družbenega pomena,
– obstoječe gozdne goloseke je potrebno v najkrajšem času pogozditi,
– odlaganje odpadkov ni dovoljeno.
Vsi ukrepi, ki veljajo za širši varstveni pas, veljajo tudi za ožji varstveni pas.

Ožji in širši varstveni pasovi se označijo z opozorilnimi tablami. Table so postavljene na meji posameznega pasu ob cestah in poteh.
Table so pravokotne oblike, modre barve in z belim napisom, naslednje vsebine:
– ožji varstveni pas vodnega vira,
– širši varstveni pas vodnega vira.

Z denarno kaznijo od 50.000 do 300.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, ki krši določila 8., 9. in 10. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo od 15.000 do 60.000 SIT se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali posameznik, ki krši določila iz prvega odstavka tega člena.

Če bo z ukrepi iz 8., 9. in 10. člena tega odloka povzročena škoda oziroma omejitev izkoriščanja kmetijskega zemljišča, ima prizadeta pravna oseba oziroma lastnik kmetijskega zemljišča pravico do odškodnine po splošnih predpisih o odškodnini. Odškodnino je dolžan poravnati upravljalec objektov za oskrbo z vodo oziroma izvirov, ki so s tem odlokom zaščiteni.

Upravljalec objektov za oskrbo z vodo mora v roku enega leta po sprejetju tega odloka urediti zemljiško knjižno stanje, postaviti ograjo, oznake, opozorila in prepovedi v skladu z določili tega odloka.

Sanacijska dela v posameznih varstvenih pasovih morajo biti obdelana v sanacijskih programih delovanja, ki jih potrdi občinski svet. Program mora posamezne ukrepe tudi terminsko opredeliti ter ga mora upravljavec posameznega vodnega vira izdelati v enem letu po uveljavitvi tega odloka.

Sanacijska dela v najožjem varstvenem pasu se morajo začeti najkasneje v enem letu po sprejetem sanacijskem programu, v ostalih varstvenih pasovih pa skladno z etapami, določenimi v sanacijskih programih.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne komunalna, zdravstvena in vodnogospodarska inšpekcija ter inšpekcija za varstvo okolja s sedežem v Postojni.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS. Z dnem uveljavitve tega odloka preneha na območju Občine Postojna veljati prejšnji odlok o varstvu krajevnih vodnih virov v Občini Postojna (Uradni list RS, št. 10/92).