Na podlagi 12., 13., in 41. točke 55. člena zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 82/94) in 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 – odl. US in 29/95) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Zaradi preprečevanja širjenja in zatiranja krompirjevega raka (Synchytrium endobioticum (Schilb.) Perc.) in krompirjevih ogorčic (Globodera rostochiensis Woll. in Globodera pallida Stone) se izvajajo ukrepi, določeni s to odredbo.

Na okužbo s krompirjevim rakom se sumi, če se na podzemnih oziroma nadzemnih delih rastlin krompirja razen na koreninah pojavijo bradavičasti izrastki raznih oblik in velikosti, ki pozneje potemnijo. Površje izrastkov je nagubano in hrapavo, podobno cvetači, znotraj pa so izrastki gobasti in zato nagnjeni k gnitju in razpadanju. Najpogosteje so okuženi gomolji, ki se lahko celi spremenijo v gobasto tvorbo. Rasti nadzemnih delov krompirja rak ne ovira.
Na napad s krompirjevimi ogorčicami se sumi, če se na krompirjevih rastlinah opazi zakrnelost, počasnejšo rast in če rastline izgledajo, kot da trpijo pomanjkanje hranil in vlage. Pri začetnih okužbah se zakrnelost rastlin pojavlja le v določenih predelih krompirišč, v obliki krogov. Listi ostanejo majhni, rumenijo in kasneje porjavijo, se zvijejo in propadejo. Gomolji so majhni in slabo razviti. V drugi polovici junija se na močno razvitem koreninju krompirja pojavi večje število majhnih bradavičastih izrastkov, ki imajo velikost bucikinih glavic in proti koncu junija odpadejo s korenin.

Šteje se, da je zemljišče okuženo že, če se odkrijejo znamenja bolezni oziroma napada na eni rastlini.

Zdravstvene preglede zemljišč, kjer se prideluje krompir, izvajajo fitosanitarni inšpektorji oziroma strokovnjaki pooblaščenih organizacij v skladu z letnim programom ministrstva, pristojnega za kmetijstvo.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, morajo imetniki zemljišč, kjer se prideluje krompir, rastline krompirja pregledovati in, če posumijo, da so okužene s krompirjevim rakom ali napadene s krompirjevimi ogorčicami, takoj obvestiti najbližji območni kmetijski zavod, ki ima službo za varstvo rastlin, le-ta pa ministrstvo, pristojno za kmetijstvo.

Če obstaja sum, da gre za okužbo s krompirjevim rakom oziroma za napad s krompirjevimi ogorčicami, fitosanitarni inšpektor ali strokovnjak pooblaščene organizacije zaradi identifikacije bolezni oziroma škodljivcev odvzame vzorce rastlin oziroma zemlje in jih pošlje v laboratorijsko analizo na Kmetijski inštitut Slovenije ali laboratorij, ki ga pooblasti ministrstvo, pristojno za kmetijstvo.
Okužba s krompirjevim rakom in napad s krompirjevimi ogorčicami se ugotovita z metodami, priporočenimi od Evropske in mediteranske organizacije za varstvo rastlin (EPPO) oziroma Evropske skupnosti (EU), če pa teh ni, pa z drugimi mednarodno priznanimi metodami.

Če se z analizo potrdi, da gre za okužbo s krompirjevim rakom, fitosanitarni inšpektor z odločbo odredi naslednje ukrepe:
1. označitev okuženega zemljišča in določitev varnostnega območja, ki mora biti dovolj veliko, da se bolezen ne širi;
2. določitev načina in kraja uničenja gomoljev in stebel krompirja iz okuženih zemljišč na predpisan način;
3. uničenje celotne pošiljke, v kateri so bili najdeni okuženi gomolji in stebla, če izvor okužbe ni znan, na predpisan način;
4. prepoved gojenja krompirja na okuženih zemljiščih;
5. prepoved gojenja ali skladiščenja (v zemlji ali kako drugače) tistih rastlin na okuženih zemljiščih, ki so namenjene za presajanje;
6. dovolitev gojenja krompirja, ki ni namenjen za sajenje in razmnoževanje, na varnostnih območjih, vendar samo sorte, ki so odporne proti tistemu patotipu krompirjevega raka, ki je bil najden na okuženem zemljišču tega območja.

Če se z analizo potrdi, da gre za napad s krompirjevimi ogorčicami, fitosanitarni inšpektor z odločbo odredi naslednje ukrepe:
1. označitev okuženega zemljišča in določitev varnostnega območja, ki mora biti dovolj veliko, da se škodljivec ne širi;
2. določitev načina in kraja uničenja gomoljev krompirja iz okuženih zemljišč, ki so namenjeni za distribucijo kot semenski krompir, na predpisan način;
3. določitev načina tretiranja gomoljev krompirja iz okuženih zemljišč, ki so namenjeni za distribucijo kot jedilni krompir, na tak način, da se gomolji očistijo zemlje;
4. prepoved uporabe gomoljev krompirja iz okuženih zemljišč za sajenje in razmnoževanje;
5. prepoved gojenja krompirja na okuženih zemljiščih;
6. prepoved gojenja ali skladiščenja (v zemlji ali kako drugače) tistih rastlin na okuženih zemljiščih, ki so namenjene za presajanje;
7. dovolitev gojenja krompirja, ki ni namenjen za sajenje in razmnoževanje, na varnostnih območjih, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
– da se sadi samo sorte, ki so odporne proti tisti biološki rasi krompirjevih ogorčic, ki je bila najdena na okuženem zemljišču tega območja;
– da se krompir pobere, preden se izležejo krompirjeve ogorčice.

Semenski krompir se lahko prideluje samo na zemljiščih, ki so bila po uradni preiskavi v skladu s predpisi priznana kot neokužena s krompirjevim rakom in krompirjevimi ogorčicami.

Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, vsako leto v Uradnem listu Republike Slovenije objavi:
– seznam vseh sort krompirja, ki imajo dovoljenje za trgovanje v Republiki Sloveniji in za katere je z uradno preiskavo ugotovljeno, da so odporne proti krompirjevemu raku. Navedeni morajo biti tudi patotipi krompirjevega raka, proti katerim so sorte odporne;
– seznam vseh sort krompirja, ki imajo dovoljenje za trgovanje v Republiki Sloveniji in za katere je z uradno preiskavo ugotovljeno, da so odporne proti krompirjevim ogorčicam. Navedene morajo biti tudi biološke rase krompirjevih ogorčic, proti katerim so sorte odporne.
Odpornost sort krompirja proti krompirjevemu raku oziroma proti krompirjevim ogorčicam se ugotovita z metodami, priporočenimi od Evropske in mediteranske organizacije za varstvo rastlin (EPPO) oziroma Evropske skupnosti (EU), če pa teh ni, pa z drugimi mednarodno priznanimi metodami. Šteje se, da je sorta krompirja odporna proti določenemu patotipu krompirjevega raka, če reagira na okužbo z njim na tak način, da ni nevarnosti za sekundarne okužbe. Šteje se, da je sorta krompirja odporna proti določeni biološki rasi krompirjevih ogorčic, če pri gojenju te sorte pride do naravnega letnega zmanjšanja populacije te biološke rase.
Če je bila sorta krompirja preizkušana na odpornost proti krompirjevemu raku oziroma krompirjevim ogorčicam v kaki drugi državi, se rezultati preizkušanja priznajo pod pogojem, da niso v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.

Prepovedano je gojenje krompirjevih ogorčic in kultur krompirjevega raka.

Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, lahko s posebnim dovoljenjem dovoli znanstvenim in raziskovalnim organizacijam odstopanja od ukrepov, navedenih v 2., 3., 4., 5. in 6. točki 6. člena, v 2., 3., 4., 5., 6. in 7. točki 7. člena in v 10. členu te odredbe, za namene znanstvenih raziskav in selekcije, pod pogojem, da zagotovijo vse ukrepe, da se prepreči širjenje krompirjevega raka oziroma krompirjevih ogorčic.

Ukrepi, navedeni v 6. in 7. členu te odredbe, prenehajo veljati samo, če se z metodami, priporočenimi od Evropske in mediteranske organizacije za varstvo rastlin (EPPO) oziroma Evropske skupnosti (EU), če pa teh ni, pa z drugimi mednarodno priznanimi metodami, ugotovi, da povzročitelj krompirjevega raka oziroma krompirjeve ogorčice na okuženih zemljiščih in varnostnih območjih niso več prisotni.

Ta odredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.