Na podlagi 87. člena zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 5/96, 78/97 in 34/98) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 23/96 in 47/97) izdaja Vlada Republike Slovenije

S to uredbo se urejajo način, pogoji in postopek odprodaje, oddaje v zakup (najem) in zamenjave nepremičnin in premičnin v lasti Republike Slovenije (v nadaljevanju: predmet prometa), če je njihova posamezna revalorizirana ocenjena vrednost 500.000 SIT ali več, pravnim in fizičnim osebam, če s posebnim predpisom ni drugače določeno. Če je posamezna revalorizirana ocenjena vrednost nižja od 500.000 SIT, se lahko predmet prometa neposredno proda, zamenja ali odda v najem ali zakup.
Razen za izjeme, ki so navedene v zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 5/96, 78/97 in 34/98), se določila te uredbe ne nanašajo tudi na prodajo, oddajo v zakup (najem) in zamenjavo živali, ki so v lasti države in imajo poseben položaj (psi vodniki ipd.) in na tiste predmete prometa, ki se prodajajo, oddajajo v zakup (najem) ali zamenjujejo po drugih predpisih.

Odločitev o prodaji, oddaji v zakup (najem) ali zamenjavi sprejme vlada s potrditvijo načrta prodaje, ki ga vlada sprejme na enak način, kot načrt nabav. V načrtu prodaje, zamenjave ali oddaje v zakup (najem), ki ga predloži vladi pristojni organ, mora biti tudi opredeljen predvideni namen nabav.
Načrt prodaje mora biti obrazložen. V načrtu prodaje je treba posamezni predmet prometa prikazati ločeno po skupinah:
– zemljišča,
– gradbeni objekti,
– oprema brez prevoznih sredstev,
– prevozna sredstva,
– druga osnovna sredstva.
V načrtu prodaje je treba ločeno prikazati predmete prometa, ki se prodajajo, oddajajo v zakup (najem) ali zamenjujejo. Pri posameznem predmetu prometa je treba navesti naslednje podatke:
– naziv predmeta prometa,
– inventarno številko,
– številko zemljiško-knjižnega izpiska pri nepremičninah, če je opravljen vpis ali drugo listino, ki izkazuje lastništvo,
– nabavno vrednost,
– odpisano vrednost.

Pri prodaji, oddaji v zakup (najem) in zamenjavi se obračunava in plačuje davek od prometa proizvodov v skladu z zakonom o prometnem davku (Uradni list RS, št. 4/92, 12/93, – odločba US, Uradni list RS, št. 71/93, 16/96, 57/97 in 3/98) oziroma davek na promet nepremičnin v skladu z zakonom o davku na promet nepremičnin (Uradni list RS, št. 27/90).
Uporabnik proračuna in dražitelj v pogodbi določita, da davek poravna dražitelj.

Uporabniki smejo predlagati prodajo, oddajo v zakup (najem) ali zamenjavo, če je predmet prometa evidentiran v poslovnih knjigah uporabnikov. Predmet prometa, ki ni evidentiran v poslovnih knjigah uporabnikov, je treba pred predlaganjem prodaje, oddaje v zakup (najem) ali zamenjave evidentirati v poslovnih knjigah.

S prenosom lastnine na nepremičnini se prenese tudi lastninska pravica na zemljišču pod nepremičnino in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno uporabo (funkcionalno zemljišče).

Predmet prometa ali njegovi posamezni deli se lahko prodajo, oddajo v zakup (najem) ali zamenjajo samo na javni dražbi, razen v primerih, ko zakon določa drugače. Uporabniki predmeta ne smejo deliti v manjše dele ali sklepati sukcesivnih pravnih poslov, da bi se tako izognili postopku javne dražbe. Če so predmeti prometa predmeti iste vrste, se kot osnova vzame njihova skupna vrednost, kar pa ne vpliva na to, da jih ne bi mogel uporabnik prodati, oddati v zakup (najem) ali zamenjati kot posamezne dele.
Javna dražba je lahko ustna ali pisna, o čemer mora odločiti uporabnik.

Izklicna cena za javno dražbo se določi ob razpisu javne dražbe po predhodno uradno ugotovljeni vrednosti predmeta v celoti ali njegovega posameznega dela. Cenitev ne sme biti starejša od 45 dni od dneva objave dražbe v Uradnem listu Republike Slovenije.
Pri zamenjavi mora biti predmet, ki ga ponudi dražitelj v zamenjavo, ocenjen po isti metodi kot predmet prometa. Če je predmet, ki ga ponudi v zamenjavo najugodnejši dražitelj, ob tem, da so izpolnjeni vsi drugi pogoji, ocenjen nižje od predmeta zamenjave, mora doplačati razliko po pogojih, ki veljajo za prodajo.
Če je dražba uspešna le za posamezne dele, se lahko dražba ponovi za preostale dele.
Uporabniki smejo prodati predmet prometa oziroma njegov posamezni del neposredno samo, če javna dražba ni uspela in to v roku enega meseca po neuspeli javni dražbi, vendar ne pod izklicno ceno.

Pri izbiri cenilca je treba, razen pogojev in meril, ki jih navaja zakon, ki ureja javna naročila, upoštevati še naslednje minimalne pogoje in merila:
1. pogoji:
– da je zaprisežen sodni cenilec ali da ima licenco pooblaščenega oziroma zapriseženega cenilca, kot je predvideno v zakonu o izvrševanju državnega proračuna,
– da ima dokončano najmanj visokošolsko izobrazbo,
– da ni v kazenskem postopku ali da ni bil v zadnjih treh letih kaznovan za kaznivo dejanje, ki je v povezavi z njegovim delom,
– da ni ovir za sklenitev pogodbe o delu za predvideni obseg dela,
– dokaz, da ni interesno – poslovno povezan z lastnikom premoženja,
2. merila:
– reference – dokazila o cenitvah podobnega obsega in podobne vrste premoženja v zadnjih letih (teža 0–30%),
– strokovnost v ocenjevanju (teža 0–20%),
– sodelovanje v komisijah, društvih, aktivna udeležba na strokovnih posvetih (teža 0–10%),
– aktivno ukvarjanje s cenilstvom (teža 0–10%),
– uporaba sodobnih metod vrednotenja premoženja (teža 0–15%),
– cena storitve (teža 0–10%),
– rok dokončanja prevzete storitve (teža 0–5%).
Uporabnik lahko določi tudi druge pogoje in merila, glede na vrsto predmeta cenitve.

Javno dražbo predmeta prometa ali njegovega posameznega dela opravi posebna komisijia, ki jo določi uporabnik. Komisija opravi dražbo po postopku, ki ga določa ta uredba. Javno dražbo lahko opravi na zahtevo uporabnika tudi sodišče, pristojno po kraju, kjer se nahaja predmet prometa ali njegov posamezni del ali Servis skupnih služb Vlade RS.
Cenilec, člani komisije, ki vodijo potek dražbe, njihovi zakonci in bližnji sorodniki kakor tudi tiste pravne osebe, v katerih so le-ti na vodilnih delovnih mestih ali s katerimi so navedeni kapitalsko povezani, ne morejo kot dražitelji sodelovati na javni dražbi.

Javna dražba mora biti obvezno objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije, lahko pa je objavljena tudi v drugih sredstvih javnega obveščanja. Med objavo razpisa v Uradnem listu RS in javno dražbo mora preteči najmanj 15 dni.

Razpis mora vsebovati:
– naziv in sedež uporabnika,
– označbo in opis predmeta prodaje ali posameznega dela predmeta prodaje,
– vrsto pravnega posla, ki je predmet dražbe (prodaja, oddaja ali zamenjava),
– izklicno ceno in najnižji znesek višanja,
– navedbo, ali se opravlja ustna ali pisna dražba ter skrajni rok (datum in uro) za dostavo ponudb,
– način in rok plačila, pri čemer v primeru prodaje rok plačila ne sme biti daljši kot osem dni od uveljavitve pogodbe; pri oddaji v zakup (najem) pa morajo biti obroki plačani najmanj kvartalno vnaprej in plačilo obroka opravljeno najmanj osem dni pred začetkom kvartala ali drugega obdobja, če ni posebej dogovorjeno vnaprejšnje plačilo zakupnine (najemnine) za celotno pogodbeno obdobje,
– višino kavcije, ki jo je treba položiti pred dražitvijo in ki ne sme biti manjša od 10% od izklicne cene, ki se vplača na žiro račun zavezanca pred začetkom dražbe. Po končani javni dražbi se kavcija vrne tistim dražiteljem, ki na dražbi niso uspeli. Uspelemu dražitelju se položena kavcija všteje v ceno,
– navedbo, kje se lahko interesenti pred dražbo seznanijo s podrobnejšimi pogoji in ogledajo predmet dražbe,
– dokazilo o plačilu davkov in prispevkov in zapadlih obveznosti do svojih upnikov,
– druge pogoje, ki jih mora uspeli dražitelj izpolnjevati in se nanašajo na opravljanje dejavnosti, ki jo opravlja, namembnosti predmeta in podobno.
Dražitelji, ki ne dokažejo izpolnjevanja zahtevanih pogojev, se izločijo iz postopka že na začetku dražbe.
Pri prodaji ali zakupu (najemu) se upošteva le najvišja cena, pri zamenjavi pa tudi primernost predlaganega predmeta zamenjave.
Najemnik oziroma zakupnik mora za zavarovanje plačila obroka predložiti najkasneje osem dni po sklenitvi zakupne (najemne) pogodbe nepogojno in na prvi poziv plačljivo bančno garancijo v višini enega obroka z rokom trajanja za eno leto, računajoč od veljavnosti pogodbe dalje. Najemnik oziroma zakupnik mora bančno garancijo obnoviti in jo najmanj petnajst dni pred potekom stare garancije predložiti zakupodajalcu (najemodajalcu). Če je dogovorjeno plačilo zakupnine (najemnine) za celotno obdobje, mora biti zakupnina (najemnina) poravnana najkasneje v 15 dneh po podpisu pogodbe.

Na javni dražbi komisija vodi zapisnik, v katerega vpisuje naslednje podatke:
– kraj, kjer se dražba opravlja, datum in uro,
– imena članov komisije,
– predmet dražbe,
– imena navzočih ponudnikov oziroma njihovih zastopnikov, ki morajo imeti pisno pooblastilo,
– ugotovitev, da prijavljeni dražitelji izpolnjujejo zahtevane pogoje.
Po končani dražbi se objavi, kdo je najugodnejši dražitelj.
Če se opravlja postopek po pisnih vlogah, se poleg podatkov iz prejšnjega odstavka, navede še število pravočasnih ponudb. Pri pisnih dražbah ni višanja ponudb. Kot najugodnejša šteje najvišja prejeta pisna ponudba, če dražitelj izpolnjuje vse ostale zahtevane pogoje.
Proti opravljenemu postopku je mogoče vložiti ugovor, dokler ni zaključen zapisnik o poteku dražbe. Ugovor reši komisija, ki je vodila postopek, pred končanjem zapisnika. Rešitev se zapiše v zapisnik.
Če takojšnja rešitev ugovora ni možna, mora uporabnik rešiti ugovor v naslednjih treh delovnih dneh. Odločitev uporabnika je dokončna in se lahko izpodbija pri rednem sodišču.

Kupnino, zakupnino (najemnino) ali razliko cene pri zamenjavi je treba nakazati na žiro račun proračuna številka 50100-630-10014, sklic na številko 784000. Če je kupnina, zakupnina (najemnina) ali razlika cene pri zamenjavi nakazana na žiro račun uporabnika jo mora le-ta isti ali naslednji delovni dan preodkazati na žiro račun proračuna, s sklicem na isto številko.

Pogodba mora biti sklenjena najkasneje v petnajstih delovnih dneh po opravljeni dražbi. Če dražitelj ne podpiše pogodbe v navedenem roku, uporabnik zadrži njegovo kavcijo.
Izvod podpisane pogodbe mora uporabnik najkasneje v desetih dneh po podpisu predložiti skupaj z zapisnikom o ocenitvi svoji finančno – računovodski službi in državnemu pravobranilcu.
Pogodbo, s katero je uporabnik prodal, oddal v zakup (najem) ali zamenjal predmet dražbe za ceno, ki je manjša od ocenjene vrednosti, lahko izpodbija pristojni državni pravobranilec najkasneje v 30 dneh od sklenitve pogodbe.
Če pristojni državni pravobranilec ugotovi, da je bila določena vrednost v pogodbi postavljena v nasprotju s 7. členom te uredbe, pogodba ostane v veljavi, če druga stranka doplača razliko do ocenjene vrednosti najkasneje v 15 dneh od poziva prodajalca, če je sklenjena pogodba o oddaji v zakup (najem), se obroki ustrezno povišajo.
Z določbami prejšnjih odstavkov tega člena se ne posega v pravico pogodbenih strank, da zahtevajo razveljavitev pogodbe po splošnih pravilih civilnega prava.

Določila te uredbe ne veljajo za že sklenjene pogodbe.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.