Na podlagi 25. in 75. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 408. člena zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94 in 20/98) in 6. ter 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 23/96 in 47/97) izdaja Vlada Republike Slovenije

Nuklearna elektrarna Krško, p.o., Krško se preoblikuje v javno podjetje Nuklearna elektrarna Krško, družbo z omejeno odgovornostjo (v nadaljevanju: javno podjetje).
Javno podjetje je pravni naslednik podjetja Nuklearna elektrarna Krško, p.o., vpisanega v sodni register pri Okrožnem sodišču v Krškem pod št. reg. vložka Srg 56/84.
Do sklenitve ustrezne meddržavne pogodbe, med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, izvršuje ustanoviteljske pravice v javnem podjetju Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju: ustanovitelj), kolikor ni s to uredbo drugače določeno. Republiki Hrvaški, oziroma Hrvatski elektroprivredi, d.d., Zagreb, ki je nosilec pravic in obveznosti po tej uredbi, se iz naslova vloženih sredstev (združena sredstva) prizna vloga sovlagatelja po tej uredbi.

Firma javnega podjetja se glasi:
Nuklearna elektrarna Krško, d.o.o.
Skrajšana firma je: NEK, d.o.o., Krško.
Sedež javnega podjetja je : Krško, Vrbina 12.

Dejavnosti javnega podjetja so:
– E/40.102 proizvodnja elektrike v TE in JE,
– K/74.204 drugo projektiranje in tehnično svetovanje,
– K/74.30 tehnično preizkušanje in analiziranje,
– K/73.102 raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju tehnologije.
Dejavnost iz prve alinee prejšnjega odstavka javno podjetje izvaja kot gospodarsko javno službo.
Javno podjetje lahko brez vpisa v register opravlja druge dejavnosti, ki so namenjene za izvajanje dejavnosti, vpisane v sodni register, za katere je običajno, da se opravljajo skupaj s to dejavnostjo v manjšem obsegu ali občasno, ali ki prispevajo k popolnejšemu izkoriščanju zmogljivosti, ki se uporablja za opravljanje opisane dejavnosti.
Posebne pogoje za izvajanje dejavnosti ter zagotavljanje in uporabo javnih dobrin določi ustanovitelj.

O spremembi dejavnosti javnega podjetja odloča ustanovitelj.

Ustanovitelj javnega podjetja je Vlada Republike Slovenije.
Po revidirani bilanci stanja na dan 31. 12. 1997 znaša osnovni kapital javnega podjetja 30.630,000.000 SIT, ki predstavlja osnovni vložek ustanovitelja.

Vložena sredstva sovlagatelja po tej uredbi se oblikujejo kot rezervacija kapitala v korist Hrvatske elektroprivrede d.d., Zagreb. Višina teh sredstev ter vse pravice in obveznosti, ki iz tega izhajajo, se dokončno uredijo ob sklenitvi meddržavne pogodbe, določene v 1. členu te uredbe.
Po revidirani bilanci stanja na dan 31. 12. 1997 znašajo vložena sredstva sovlagatelja iz Republike Hrvaške 31.691,000.000 SIT.
Vložena sredstva sovlagatelju iz Republike Hrvaške, do sklenitve meddržavne pogodbe iz 1. člena te uredbe dajejo pravico do sodelovanja pri upravljanju javnega podjetja in druge pravice, upoštevajoč:
– sporazum o graditvi skupne atomske elektrarne v Krškem, z dne 27. 10. 1970 (Uradni list SRS, št. 44/70),
– pogodbo o združevanju sredstev zaradi skupne izgradnje in skupne eksploatacije Nuklearne elektrarne Krško, z dne 22. 3. 1974,
– aneks k pogodbi o združevanju sredstev zaradi skupne izgradnje in skupne eksploatacije Nuklearne elektrarne Krško, z dne 16. 4. 1982, in
– samoupravni sporazum o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti ustanoviteljev in Nuklearne elektrarne Krško, z dne 16. 4. 1982, kolikor to ni v nasprotju z zakonom in to uredbo.
Z dnem uveljavitve te uredbe se vložena sredstva sovlagatelja v poslovnih knjigah javnega podjetja oblikujejo kot rezervacija kapitala in izkazujejo v skladu s predpisanimi računovodskimi standardi Republike Slovenije.

Višina osnovnega kapitala javnega podjetja in višina sredstev sovlagatelja se lahko kasneje spremenita, na podlagi izvedene revizije kapitala in vloženih sredstev.
Kolikor se bo z meddržavno pogodbo sporazumno določil drugačen delež kapitala javnega podjetja, se bodo izvedli ustrezni popravki v skladu z določili pogodbe.

Zaradi zagotovitve potrebnih sredstev za financiranje razvoja in tehnološke posodobitve javnega podjetja skleneta ustanovitelj in sovlagatelj poseben dogovor, v katerem določita bistvene elemente za financiranje posodobitve.

Javno podjetje odgovarja za svoje obveznosti s svojim premoženjem, razen s premoženjem, ki predstavlja infrastrukturne objekte, naprave oziroma omrežje in je namenjeno opravljanju dejavnosti, ki se izvaja kot gospodarska javna služba.
Javno podjetje ne odgovarja za obveznosti, ki jih je pred ureditvijo statusa po tej uredbi prevzel sovlagatelj brez soglasja ustanovitelja, če s posebnim aktom med ustanoviteljem in sovlagateljem ni dogovorjeno drugače.

Javno podjetje zastopa, vodi njegove posle, zanj podpisuje in ga predstavlja direktor.

Direktor odloča o vseh vprašanjih organizacije in vodenja javnega podjetja.
Direktor je odgovoren za organizacijo in poslovanje javnega podjetja, varnost obratovanja, posebej pa še jedrsko varnost. Poleg tega je odgovoren za spoštovanje zakonov, predpisov in za izvrševanje sklepov ustanovitelja, sovlagatelja, poslovnega odbora, ustanovnega akta javnega podjetja.

Direktor zastopa javno podjetje brez omejitev.

Javno podjetje vodi vse tiste poslovne knjige, knjigovodske listine in poročila, ki jih določa zakon.
Javno podjetje sestavlja računovodske izkaze in poslovna poročila za poslovno leto, ki je enako koledarskemu letu.

Javno podjetje izkazuje poslovne rezultate skladno s predpisanimi računovodskimi standardi Republike Slovenije. Pri tem ločeno ugotavlja poslovni izid za odjem energije s strani Republike Slovenije in Republike Hrvaške in ločeno izkazuje nekatere postavke sredstev in virov sredstev za ustanovitelja in sovlagatelja. Podrobnejša navodila s tem v zvezi lahko izda minister, pristojen za energetiko, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.
Letno poročilo pripravi direktor in ga predloži poslovnemu odboru v predhodno razpravo ter v odločanje in sprejem ustanovitelju.
Letni računovodski izkazi se revidirajo v skladu z zakonom o reviziji.

Javno podjetje pridobiva prihodek:
– z opravljanjem svoje dejavnosti,
– s sredstvi, ki se zagotavljajo v okviru sistema financiranja javne porabe,
– iz drugih virov, določenih z zakonom.
Ustanovitelj in sovlagatelj sta dolžna pokriti izgubo, nastalo v poslovanju, v roku 12 mesecev po zaključku poslovnega leta. V nasprotnem primeru se za znesek izgube zmanjša kapital ustanovitelja oziroma se zmanjša višina vloženih sredstev sovlagatelja, kar se upošteva pri dokončni ureditvi premoženjskopravnih razmerij med ustanoviteljem in sovlagateljem.

Ustanovitelj in sovlagatelj pokrivata svoje finančne obveznosti iz naslova pogodb in drugih aktov redno, v dogovorjenih rokih.
Če neporavnane obveznosti presegajo vrednost dvomesečno dobavljene energije, javno podjetje ni dolžno zagotavljati oskrbe z energijo v skladu z akti iz drugega odstavka 6. člena te uredbe.

Cena razpoložljive moči in energije v javnem podjetju, kot tudi pogoji dobave te energije, se uredijo s posebno pogodbo med Nuklearno elektrarno Krško, d.o.o., in Elektro-Slovenijo, d.o.o., ter Hrvatsko elektroprivredo, d.d., Zagreb.
Če pogodbi nista sklenjeni v roku 30 dni od začetka poslovnega leta, določi ceno in pogoje dobave ustanovitelj.

O upravljanju javnega podjetja odločajo:
– ustanovitelj (skupščina),
– poslovni odbor (opravlja funkcije nadzornega sveta) in
– direktor.
Sovlagatelj ima pravico do sodelovanja pri upravljanju javnega podjetja zlasti glede vprašanj povezanih z izvrševanjem prednostne pravice do dobave električne energije, sodelovanja pri oblikovanju kriterijev za oblikovanje cene električne energije in drugih vprašanjih, ki izhajajo iz izvirnih aktov, naštetih v drugem odstavku 6. člena te uredbe.

Ustanovitelj odloča o zadevah, za katere je pristojen po zakonu in tej uredbi.
Ustanovitelj odloča kot skupščina zlasti o naslednjih zadevah:
– o dopolnitvah in spremembah te uredbe,
– sprejema letne računovodske izkaze poslovanja,
– odloča o povečanju in zmanjšanju ustanovnega kapitala,
– odloča o statusnih spremembah,
– o imenovanju in odpoklicu članov poslovnega odbora v skladu s to uredbo,
– o imenovanju direktorja,
– o drugih zadevah v skladu z zakonom in to uredbo.

Poslovni odbor ima osem članov.
Ustanovitelj imenuje in razrešuje štiri člane poslovnega odbora, štiri člane pa imenuje sovlagatelj.
Člane poslovnega odbora se imenuje za dobo štirih let in so lahko ponovno imenovani.
Predsednika poslovnega odbora izmed članov poslovnega odbora imenuje ustanovitelj.

Poslovni odbor je sklepčen, če so pri sklepanju navzoči najmanj štirje člani.
Vsak član poslovnega odbor ima en glas. Za veljavnost sklepa poslovnega odbora je potrebna večina oddanih glasov.
V primeru enakega števila glasov “za” in “proti” odloči glas predsednika.
Če sklepa oziroma odločitve ni mogoče sprejeti, se skliče ponovni sestanek poslovnega odbora v roku osmih dni.
Poslovni odbor deluje v skladu z določbami poslovnika, ki ga sprejme v roku 30 dni od konstituiranja.

Poslovni odbor ima naslednje pristojnosti:
– sprejme poslovnik poslovnega odbora,
– nadzoruje vodenje poslov javnega podjetja,
– odloča o nagradi za delo direktorja, predsednik poslovnega odbora pa sklepa z njim individualno pogodbo,
– imenuje organe javnega podjetja, kolikor jih ne imenuje direktor,
– imenuje revizorja oziroma pooblaščeno revizijsko hišo,
– imenuje disciplinsko komisijo na drugi stopnji,
– določa elemente cene moči in energije v skladu z določili, določenimi v izvirnih aktih,
– usklajuje proizvodne plane in druge elemente plana in obratovanja,
– določa program nabave in porabe jedrskega goriva,
– določa poslovno politiko,
– sprejema poslovni načrt,
– daje soglasje k najemanju kreditov, če so ti pomembni za ustanovitelja in sovlagatelja in če vplivajo na njihove finančne obveznosti,
– usklajuje stališča med ustanoviteljem in sovlagateljem,
– odloča o vseh drugih zadevah, za katere je pristojen po zakonu, tej uredbi, po posebnem pooblastilu ustanovitelja in izvirnih aktih, naštetih v drugem odstavku 6. člena te uredbe, kolikor to ni v nasprotju z zakonom in to uredbo.

Poslovanje in delo javnega podjetja vodi direktor, ki ga imenuje ustanovitelj na podlagi javnega razpisa za dobo štirih let. Ista oseba je po preteku mandata lahko ponovno imenovana.
Za direktorja je lahko imenovan, kdor poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje:
– da ima visokošolsko izobrazbo tehnične smeri,
– da ima pet let delovnih izkušenj iz obratovanja jedrske elektrarne,
– da aktivno obvlada angleški jezik,
– da ima poslovodne in organizacijske sposobnosti,
– da ima uspešno končan program usposabljanja za glavnega operaterja jedrske elektrarne.

Direktor ima naslednje pristojnosti da:
– vodi javno podjetje in njegovo poslovanje,
– zastopa javno podjetje brez omejitev,
– samostojno sklepa pravne posle,
– najema kredite s soglasjem poslovnega odbora,
– na zahtevo ustanovitelja ali poslovnega odbora pripravlja ukrepe iz pristojnosti ustanovitelja ali poslovnega odbora,
– sklepa pogodbe in pripravlja druge akte,
– pripravi letno bilanco stanja in izkaz uspeha, ki jo da v obravnavo in sprejem poslovnemu odboru in v odločanje in sprejem ustanovitelju,
– izvršuje sklepe, ki jih sprejme ustanovitelj oziroma poslovni odbor,
– pripravi sklepe za odločanje na poslovnem odboru oziroma za odločanje, kjer je potrebno pridobiti soglasje ustanovitelja,
– poroča poslovnemu odboru o: izvajanju poslovne politike javnega podjetja in drugih načelnih vprašanjih; donosnosti javnega podjetja; o poteku poslov, še posebej o finančnem stanju javnega podjetja; o poslih, ki vplivajo na plačilno sposobnost javnega podjetja,
– pripravi spremembe, ki se morajo vpisati v sodni register,
– sprejema splošne akte, ki jih ne sprejemata ustanovitelj oziroma poslovni odbor,
– sprejema delavce v delovno razmerje in odloča o pravicah in obveznostih delavcev na prvi stopnji in sklepa individualne pogodbe o zaposlitvi z delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi,
– sklepa in podpisuje kolektivne pogodbe javnega podjetja s sindikati,
– pooblašča delavce ali tretje osebe za zastopanje javnega podjetja,
– opravlja druge zadeve, določene v zakonu in tej uredbi,
– skrbi za razvoj varnostne kulture v podjetju in za uveljavljanje visokih delovnih standardov,
– skrbi za jedrsko varnost in njeno izvajanje,
– določa vse elemente, ki so potrebni za varno in stabilno obratovanje elektrarne,
– določa notranjo organiziranost javnega podjetja,
– zagotavlja in postavlja strokovne kadre skladno z mednarodnimi standardi v jedrski elektrarni,
– zagotavlja potrebne ukrepe za zaščito zaposlenih in prebivalstva pred viri ionizirajočega sevanja v primeru jedrske nesreče,
– ureja obveznosti v skladu z zakonom in predpisi, ki urejajo razgradnjo nuklearne elektrarne Krško.

Ustanovitelj, poslovni odbor in direktor lahko v okviru svojih pristojnosti sprejmejo tudi druge splošne akte, pomembne za poslovanje podjetja.

Ustanovitelj, člani poslovnega odbora in delavci javnega podjetja so dolžni varovati kot poslovno skrivnost vse zaupne podatke o javnem podjetju in njegovem poslovanju.
Kot poslovna skrivnost se štejejo vse listine in podatki, katerih posredovanje nepooblaščeni osebi bi bilo v nasprotju z interesi javnega podjetja.
Za poslovno skrivnost se štejejo vse listine in podatki, določeni v pravilniku o varovanju poslovne skrivnosti in o varovanju osebnih podatkov ter listine in podatki, za katere to določi direktor s pisnim sklepom. Kot poslovna skrivnost se štejejo tudi podatki, ki jih kot take označi ustanovitelj ali poslovni odbor.
Kršitev varovanja poslovne skrivnosti pomeni hujšo kršitev delovne obveznosti ter ima lahko za posledico disciplinsko, odškodninsko in kazensko odgovornost.

S pravilnikom iz prejšnjega člena se določi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost.

Ta uredba velja do uveljavitve meddržavne pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, ki bo celovito uredila premoženjskopravna razmerja obeh držav do javnega podjetja Nuklearne elektrarne Krško, d.o.o.

Začasni poslovni odbor Nuklearne elektrarne Krško, p.o., se z dnem uveljavitve te uredbe preimenuje v poslovni odbor javnega podjetja in nadaljuje z delom.
Sedanji direktor nadaljuje z delom do 31. decembra 2001.

Če pogodba iz 17. člena te pogodbe ni sklenjena v roku 60 dni od uveljavitve te uredbe, določi ceno in pogoje dobave električne energije ustanovitelj.

Sporazum med Izvršnim svetom SR Slovenije in Saborom SR Hrvaške iz leta 1970 (Uradni list SRS, št. 44/70),
pogodba o združevanju sredstev zaradi skupne izgradnje in skupne eksploatacije NEK z dne 22. 3. 1974,
aneks k pogodbi o združevanju sredstev zaradi skupne izgradnje in skupne eksploatacije NEK z dne 16. 4. 1982,
samoupravni sporazum o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti ustanoviteljev in NEK z dne 16. 4. 1982,
se uporabljajo, kolikor niso v nasprotju z zakonom in to uredbo.

Če ustanovitelj odloči, da je potrebno izvesti dokapitalizacijo za potrebe financiranja razvoja, varnosti obratovanja Nuklearne elektrarne Krško in v drugih primerih, ki jih določa zakon, se ustrezno spremenijo upravljalska razmerja med ustanoviteljem in sovlagateljem.
Če se spremeni razmerje med ustanovitveno vlogo in vloženimi sredstvi za petnajst odstotnih točk, se spremeni sestava poslovnega odbora. V tem primeru ima ustanovitelj oziroma sovlagatelj pravico do imenovanja enega člana več. Določba tega odstavka se ne uporabi, kolikor se v enem letu od spremembe razmerij v kapitalskih deležih vzpostavi v prvotno stanje.

Nuklearna elektrarna Krško predloži ustanovitelju in sovlagatelju revidirane računovodske izkaze za poslovno leto 1997 najkasneje do 30. 9. 1998.
Ustanovitelj in sovlagatelj pokrijeta vse nepokrite izgube do 31. 12. 1997 najkasneje do 31. 12. 1998, kolikor se ne dogovorita drugače s posebnim dogovorom.

Dolgoročne terjatve, ki jih na dan uveljavitve te uredbe izkazuje Nuklearna elektrarna Krško, p.o., do sovlagatelja iz naslova združenih sredstev amortizacije po določbah samoupravnega sporazuma o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti ustanoviteljev in Nuklearne elektrarne Krško, z dne 16. 4. 1982, se pobotajo z vloženimi sredstvi sovlagatelja iz drugega odstavka 6. člena te uredbe do višine dolgoročnih terjatev.

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati statut Nuklearne elektrarne Krško, p.o. Ostale splošne akte je potrebno uskladiti s to uredbo najkasneje v šestih mesecih po sprejetju te uredbe. Do sprejetja novih splošnih aktov se uporabljajo doslej veljavni splošni akti, kolikor niso v nasprotju s to uredbo.
Po uveljavitvi te uredbe in do uveljavitve pogodbe iz 1. člena te uredbe, ostanejo pravice in obveznosti ustanovitelja oziroma sovlagatelja do tretjih oseb, ki sta jih prevzela z akti iz tretjega odstavka 6. člena te uredbe, nespremenjene.

Ta uredba začne naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.