Na podlagi 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 6/94 – odločba US, 45/94 – odločba US, 20/95 – odločba US, 9/96 – odločba US, 44/96 – odločba US, 63/95 – obvezna razlaga) je Občinski svet občine Sežana na seji dne 30. junija 1998 sprejel

V statutu Občine Sežana (Uradni list RS, št. 28/95 in 35/95) se v 1. členu v prvem odstavku črta besedilo “organizacijo občinske uprave in javnih služb”.

V prvem odstavku 4. člena se dodata nova stavka, ki se glasita:

“Nadzorni odbor ima svoj pečat. Pečat je okrogle oblike, v katerem je poleg imena občine še napis NADZORNI ODBOR.”

Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:

“Občina Sežana ima svoj grb, ki se določi z odlokom.

Občina Sežana praznuje občinski praznik, ki se določi z odlokom.”

V 6. členu se v drugem odstavku na koncu stavka črta pika in doda besedilo: “in sicer:
– Krajevna skupnost Avber zajema naslednja naselja: Avber, Dobravlje, Ponikve, Gradnje in Raša,
– Krajevna skupnost Dane pri Sežani zajema naselje Dane pri Sežani,
– Krajevna skupnost Dutovlje zajema naslednja naselja: Dutovlje, Godnje, Kreplje, Skopo, Kopriva, Brje pri Koprivi in Krajna vas,
– Krajevna skupnost Kazlje zajema naselje Kazlje,
– Krajevna skupnost Lokev zajema naselji Lokev in Prelože pri Lokvi,
– Krajevna skupnost Pliskovica zajema naslednja naselja: Pliskovica, Kosovelje, Veliki dol, Tublje pri Komnu in Kregolišče,
– Krajevna skupnost Povir zajema naslednja naselja: Povir, Brestovica pri Povirju, Plešivica, Gorenje pri Divači in Žirje,
– Krajevna skupnost Sežana zajema mesto Sežana in naslednja naselja: Voglje, Dol pri Vogljah, Vrhovlje, Lipica, Šmarje pri Sežani, Merče in Orlek,
– Krajevna skupnost Štjak zajema naslednja naselja: Štjak, Krtinovica, Ravnje, Selo, Gradišče pri Štjaku, Poljane pri Štjaku, Bogo, Hribi, Pristava, Mahniči, Nova vas in Dolenje,
– Krajevna skupnost Štorje zajema naslednja naselja: Štorje, Majcni, Podbreže in Senadolice,
– Krajevna skupnost Tomaj zajema naslednja naselja: Tomaj, Križ, Šepulje, Utovlje, Filipčje Brdo in Grahovo Brdo;
– Krajevna skupnost Vrabče zajema naslednja naselja: Vrabče, Jakovce, Tabor, Veliko polje, Sela, Stomaž, Razguri in Griže”,
Črtajo se tretji, četrti, peti, šesti in sedmi odstavek.
Dodata se nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:

“Pobudo za ustanovitev krajevnih skupnosti ali za spremembo njihovih območij lahko da zbor krajanov ali najmanj 10 % prebivalcev na območju krajevnih skupnosti, za katere je dana pobuda. Občinski svet mora pobudo obvezno obravnavati.

Pred ustanovitvijo krajevnih skupnosti ali pred spremembo njihovih območij mora občinski svet na zborih krajanov ali na referendumu ugotoviti interes prebivalcev tistih območij, kjer naj bi se ustanovile krajevne skupnosti oziroma spremenilo njihovo območje. Ugotavljanje interesa se nanaša na ime in območje krajevne skupnosti.”

Doda se nov 6.a člen, ki se glasi:

Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava.
V pravnem prometu nastopa v okviru nalog, ki se določijo s tem statutom.
Krajevno skupnost zastopa predsednik sveta krajevne skupnosti.
Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno odgovarja občina.
Delovanje krajevne skupnosti se financira iz občinskega proračuna, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve, s samoprispevkom in s prihodki od premoženja krajevne skupnosti.
Krajevna skupnost se ne sme zadolževati. Prihodki in odhodki krajevne skupnosti morajo biti zajeti v njenem finančnem načrtu, ki je sestavni del občinskega proračuna.
Svet krajevne skupnosti sprejme finančni načrt za tisti del sredstev, ki se ne pridobijo iz občinskega proračuna. Ta delni finančni načrt se predloži županu pred prvo obravnavo proračuna občine na seji občinskega sveta. Na podlagi sprejetega občinskega proračuna, svet krajevne skupnosti dopolni svoj finančni načrt.

7. člen se črta.

V 8. členu se v zadnjem stavku za besedo “roku” črta beseda “lahko”.

Dodata se nova 8.a in 8.b člen, ki se glasita:

Strokovne naloge za krajevne skupnosti opravlja občinska uprava. Svet krajevne skupnosti lahko določi druge oblike izvajanja organizacijske in tehnične pomoči, ne sme pa sklepati delovnega razmerja.

Nadzor nad delovanjem krajevnih skupnosti opravlja nadzorni odbor.
Nadzorni odbor opravlja redne preglede poslovanja krajevnih skupnosti najmanj enkrat letno, na lastno pobudo oziroma na zahtevo občinskega sveta pa je dolžan opraviti izredni pregled.
V okviru nadzora ima član nadzornega odbora, ki ga nadzorni odbor za to pooblasti, kakor tudi izvedenec, ki ima pooblastilo nadzornega odbora, pravico vpogleda v celotno finančno in drugo dokumentacijo krajevne skupnosti.
V primeru, da nadzorni odbor ugotovi nazakonito, nanamensko ali nesmotrno porabo v krajevni skupnosti, lahko občinski svet med proračunskim letom ustavi financiranje krajevne skupnosti iz občinskega proračuna in sam zagotovi izvedbo nalog, ki so poverjene krajevni skupnosti.

V 9. členu se:
- v 4. točki v dvanajsti alinei za besedo “prostorom” v oklepaju doda besedilo “odpravlja arhitektonske ovire; črta se štirinajsta alinea, ostale alinee se ustrezno preštevilčijo,
– v 7. točki črta tretja alinea.

V 10. členu se črtajo prva, druga in štirinajsta alinea.

V 11. členu se črta sedma alinea.

V drugem odstavku 12. člena se namesto pike doda naslednje besedilo: “in komisijo po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo.”
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi: Člani občinskega sveta in člani nadzornega odbora ter podžupan opravljajo svojo funkcijo nepoklicno, župan pa opravlja svojo funkcijo na način, ki ga sam določi. O svoji odločitvi obvesti občinski svet v roku 30 dni od dneva potrditve mandata.

V 13. členu se v prvem stavku za besedo “volijo” dodata besedi: “oziroma imenujejo”.
Drugi stavek spremeni tako, da se glasi:
Svet krajevne skupnosti se voli za štiri leta.

V 16. členu se osemnajsta alinea spremeni tako, da se glasi:
– določa nadomestilo oziroma plačo in povračila stroškov ter odloča o načinu in obsegu drugih prejemkov občinskih funkcionarjev in nadzornega odbora ter zunanjih članov delovnih teles občinskega sveta.
Črta se enaindvajseta alinea.

V 18. členu se črta besedilo: “in poslovodni delavci javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanovitelj je Občina Sežana”

V 29. členu se črta drugi odstavek.

V 35. členu se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja pristojnih organov, organov in organizacij porabnikov občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim javnim premoženjem in ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe občinskih proračunskih sredstev.
Naloge nadzornega odbora so predvsem:
– preverjanje skladnosti porabe proračunskih sredstev občine z zakoni, drugimi predpisi s področja javnih financ, odloki, programi in drugimi sklepi občinskega sveta,
– preverjanje skladnosti zaključnega računa s proračunom in odločitvami občinskega sveta,
– preverjanje porabe finančnih sredstev krajevnih skupnosti ter uporabnikov proračunskih sredstev skladno s finančnimi načrti,
– periodično preverjanje pravilnosti in pravočasnosti izvajanja nalog izvrševanja občinskega proračuna oziroma redno preverjanje pravilnosti in gospodarnosti razpolaganja z občinskim premoženjem.

Dodajo se novi členi, ki se glasijo:

Nadzorni odbor opravlja redne, izredne, kontinuirane in periodične nadzore.
Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora, v katerega obligatorno in prioritetno vključi nadzore, ki so določeni s tem statutom, druge nadzore pa po svoji odločitvi. Letni program nadzora posreduje nadzorni odbor v vednost županu in občinskemu svetu.
Nadzorni odbor mora najmanj enkrat v svojem mandatu opraviti nadzor v javnih zavodih, katerih ustanovitelj je občina ter v javnih podjetjih oziroma gospodarskih družbah, v katerih ima občina delež, ostale nadzore pa opravi po svoji odločitvi.
Nadzorni odbor mora opraviti nadzor pri določenem uporabniku proračunskih sredstev, če tako zahteva občinski svet ali župan, četudi ta nadzor ni vključen v letni plan.
Občinski svet in župan imata pravico, da zahtevata od nadzornega odbora, da poda mnenje o predlogu zaključnega računa proračuna pred sprejemom na seji občinskega sveta.

Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih izdela poročilo, kot temeljni akt nadzornega odbora, s priporočili in predlogi. Nadzorni odbor je dolžan svoje poročilo s priporočili in predlogi posredovati občinskemu svetu.
S poslovnikom občinskega sveta se določi postopek poročanja nadzornega odbora občinskemu svetu.
Občinski svet, župan ter organi porabnikov proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročilo nadzornega odbora ter upoštevati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora.

Nadzorni odbor je pri svojem delu dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev in spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov.
Nadzorni odbor lahko obvesti javnost o svojih ugotovitvah, ko je njegovo poročilo dokončno.
Poročilo nadzornega odbora postane dokončno, ko je nadzorni odbor poročilo, vročeno nadzorovani osebi v pripombe in odgovor, ponovno obravnaval in izdelal dokončno poročilo s priporočili in predlogi ter ga predložil občinskim organom oziroma organom porabnikov občinskega proračuna.
Pri obveščanju javnosti mora nadzorni odbor spoštovati pravice strank.
Stranke v postopku imajo določene obveznosti in upravičenja.
Obveznost strank so predvsem predložitev vse potrebne dokumentacije, sodelovanje v postopku, dajanje izjav, odgovori na ugotovitve in priporočila, upravičene pa so izraziti svoje mnenje in ugovarjati ugotovitvam nadzornega odbora ter predlagati izvedbo predlaganih ukrepov za odpravo ugotovljenih nepravilnosti.
Rok za predložitev dokumentacije v okviru nadzora pri posameznem proračunskem porabniku določi nadzorni odbor. Ugovor zoper ugotovitve nadzornega odbora lahko stranka vloži v roku petnajst dni od prejema poročila nadzornega odbora.
O uvedbi postopka nadzora pri posameznem proračunskem porabniku je nadzorni odbor dolžan obvestiti župana občine, ki ima pravico posredovati v primeru, da stranka svojih dolžnosti ne izvrši.

V 36. členu se v tretjem odstavku doda nov stavek, ki se glasi:
Člane nadzornega odbora razreši občinski svet na predlog nadzornega odbora skladno z zakonom. Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandatne dobe članov občinskega sveta.
V četrtem odstavku se dodajo novi stavki, ki se glasijo:
Predsednik predstavlja nadzorni odbor in zastopa njegove ugotovitve, mnenja, priporočila in predloge pred organi občine in pri nadzorovanih osebah, podpisuje pisne odpravke nadzornega odbora, organizira delo in strokovno pomoč ter pripravlja in vodi seje. Predsednik lahko za opravljanje posameznih nalog ali za nadomeščanje v času svoje odsotnosti pooblasti drugega člana nadzornega odbora. Nadzorni odbor sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov na seji, na kateri je prisotna večina članov.
Doda se nov peti odstavek, ki se glasi:
Pred odločanjem na seji mora nadzorni odbor izvesti postopek nadzora. Postopek nadzora mora vključevati oblikovanje letnega programa nadzora, oblikovanje navodil za izvedbo, sprejemanje postopkovnih sklepov, vsebino načrtov nadzora, vsebino in oblike posameznih opravil nadzora, obvezne sestavine poročil, vključitev izvedencev, oblike dela izvedencev, poročila izvedencev, način predhodne obravnave ugovorov, mnenj in pripomb strank, načine in vsebino obveščanja strank in druge postopkovne določbe.
Dosedanji peti odstavek, ki postane šesti, se spremeni tako, da se glasi:
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov krajevnih skupnosti, tajnik občine, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
Dodajo se novi sedmi, osmi, deveti, deseti, enajsti, dvanajsti in trinajsti odstavek, ki se glasijo:
Za člana nadzornega odbora je lahko imenovan, kdor pozna finančno-računovodske predpise, zna opraviti preverjanje skladnosti poslovanja z zakoni in drugimi predpisi in zna oblikovati jasne in strokovne ugotovitve, mnenja priporočila in predloge ukrepov.
V posameznih zadevah, za katere tako sklene nadzorni odbor, lahko člani nadzornega odbora delujejo kot posamezniki oziroma poročevalci.
V primeru, da je član nadzornega odbora v sorodstvenih vezeh oziroma v delovnopravnih ali pogodbenih odnosih z nadzorovano osebo, se mora izločiti iz postopka v posamezni zadevi. O izločitvi člana odloča nadzorni odbor.
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava. Župan in občinska uprava sta dolžna nadzorni odbor obveščati o aktih in sklepih občinskega sveta in župana, skrbeti za pripravo gradiva, predložitve dokumentacije, vodenje zapisnikov in izdelavo aktov nadzornega odbora, organizaciji in tehnični pomoči, kot tudi za strokovno sodelovanje pri izvedbi posameznih nadzornih dejanj.
Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotovijo v občinskem proračunu v sredstvih za delo občinskih organov in občinske uprave. Višina potrebnih sredstev se opredeli s finančnim načrtom, pripravljenim na podlagi letnega programa nadzora. Načrt vsebuje sredstva za nagrade članom, izvedencem in druge materialne stroške. Odredbodajalec za stroške nadzornega odbora, je na podlagi sklepov nadzornega odbora, župan.
Članom nadzornega odbora pripada za njihovo delo nagrada, ki se določi s pravilnikom, s katerim se določi pravice do plač, nagrad in povračil stroškov občinskim funkcionarjem.
Podrobneje se delo nadzornega odbora določi s poslovnikom nadzornega odbora, ki ga sprejme nadzorni odbor v skladu s tem statutom in poslovnikom občinskega sveta. S poslovnikom se določi organizacija dela, pravice in dolžnosti predsednika in članov pri izvajanju nadzora, delo izvedencev, delo strokovnih sodelavcev, postopek nadzora, način odločanja, dokumentacijo oziroma evidentiranje dela nadzornega odbora. S poslovnikom se določi tudi priprava, sklicevanje in vodenje sej, pisanje zapisnikov ter vodenje evidenc in dokumentacije.

37. člen se spremeni tako, da se glasi:
Delovna telesa se ustanovijo za obravnavo zadev iz svoje pristojnosti ter za dajanje mnenj in predlogov občinskemu svetu.
Občinski svet ustanovi stalna in začasna delovna telesa.
Stalna delovna telesa se ustanovijo s tem statutom.
Delovno področje stalnih delovnih teles se določi praviloma z odlokom.
Stalna delovna telesa se ustanovijo za čas, ki je enak mandatu občinskega sveta.
Začasno delovno telo se ustanovi s sklepom, s katerim se določi tudi njegovo delovno področje.
Začasno delovno telo se ustanovi po potrebi in deluje za čas izvršitve nalog, zaradi katerih je bilo delovno telo ustanovljeno.

39. člen se črta.

42. člen se spremeni tako, da se glasi:
Posamezen član delovnega telesa ali delovno telo v celoti lahko odstopi. Odstop mora biti obrazložen. Šteje se, da je član oziroma delovno telo odstopilo z dnem seje občinskega sveta, na kateri je bil občinski svet o tem obveščen. O odstopu posameznega člana ali delovnega telesa se sprejme ugotovitveni sklep. Namesto člana delovnega telesa, ki odstopi, se v delovno telo praviloma imenuje član, ki pripada isti politični stranki.
Posamezen član delovnega telesa ali delovno telo v celoti se razreši po istem postopku kot se imenuje.

Doda se nov 42.a člen, ki se glasi:

Za vsa ostala imenovanja, ki so v pristojnosti občinskega sveta, se uporablja enak postopek, kot za imenovanje delovnih teles, če ni z zakonom ali z drugim predpisom drugače določeno, s tem, da lahko poda predloge za imenovanje komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja tudi župan.

V 45. členu se v prvem odstavku črta besedilo “in drugi organi, ki jih opredeli njen statut”. Dodajo se novi stavki, ki se glasijo: Število članov sveta krajevne skupnosti ter volilne enote določi občinski svet z odlokom. Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga člani sveta izvolijo izmed sebe. Svet krajevne skupnosti odloča z večino glasov navzočih članov na seji, na kateri je prisotna večina vseh članov.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
Podrobnejšo organizacijo in delo sveta krajevne skupnosti se lahko uredi s poslovnikom sveta krajevne skupnosti, ki ga skladno s tem statutom, sprejme svet krajevne skupnosti.

V 46. členu se v prvem odstavku prvi stavek spremeni tako, da se glasi:
Krajevna skupnost opravlja naloge, ki se pretežno nanašajo na njene prebivalce in ki so ji prenešene v izvajanje s statutom občine.
Posamezne alinee se spremenijo tako, da se glasijo:
– druga alinea: na zahtevo pristojnega organa občine izdajajo mnenja v zvezi z uporabo stavbnih zemljišč in rabo ostalega prostora,
– četrta in deveta alinea se črtata

V 49. členu se v četrti alinei za besedo “sveta” črta vejica in doda beseda “in” ter črta besedilo: in drugih občinskih organov.
Črta se peta alinea.

V 50. členu se doda nova peta alinea, ki se glasi:
– daje pobudo za ustanovitev ali spremembo območja krajevne skupnosti.
Dosedanja peta alinea postane šesta alinea.

57. člen se spremeni tako, da se glasi:
Naloge občinske uprave opravljajo organi občinske uprave, ki jih ustanovi občinski svet na predlog župana z odlokom, s katerim določi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje.

Doda se nov 57.a člen, ki se glasi:

Občina lahko skupaj z drugimi občinami ustanovi enega ali več organov skupne občinske uprave.
Organ skupne občinske uprave je ustanovljen, ko odlok o njegovi ustanovitvi, na skupen predlog županov občin, sprejmejo občinski sveti občin ustanoviteljic.
Organ skupne občinske uprave vodi predstojnik, ki ga imenujejo in razrešujejo župani občin, ki so ustanoviteljice organa skupne občinske uprave.

58. člen se spremeni tako, da se glasi:
Predstojnik občinske uprave je župan, delo občinske uprave pa neposredno vodi tajnik občine, ki ga imenuje in razrešuje župan. Tajnik opravlja svojo funkcijo poklicno.
Za vodenje posameznih nalog v okviru posameznih organov občinske uprave pooblasti tajnik predstojnike teh organov. Predstojnike organov imenuje in razrešuje župan na predlog tajnika.

V 60. členu se besedilo “tajnik občinske uprave” nadomesti z besedilom “tajnik občine”.

V 61. členu se beseda “načrtom” nadomesti z besedo “sistemizacijo”.

V 66. členu se črta beseda “strokovno”.

68. člen se spremeni tako, da se glasi:
O sporih o pristojnosti med organi občinske uprave odloča župan.
O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi odloča tajnik občine, ki v primeru izločitve predstojnika občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh.
O izločitvi tajnika občine ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.

Za 68. členom se doda nov podnaslov in nov 68. a člen, ki se glasi:
Nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov

Občinska uprava opravlja nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti. Za opravljanje nadzorstva ustanovi občinsko inšpekcijo z odlokom, s katerim določi notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave.
Inšpekcijsko nadzorstvo neposredno opravljajo občinski inšpektorji kot delavci s posebnimi pooblastili, ki morajo izpolnjevati pogoje, predpisane z zakonom o upravi.
Občinski inšpektorji imajo enaka pooblastila, dolžnosti in odgovornosti kot jih imajo inšpektorji po zakonu o upravi.

V 70. členu se za besedo “ki” doda besedilo “na svojem področju”.

V 71. členu se črta trinajsta alinea.

V 72. členu se črta peta alinea.

V 75. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
Odločitev o odsvojitvi delov premoženja občine sprejme občinski svet. Za odločanje o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter za pridobitev nepremičnega premoženja je pristojen župan.
Četrti odstavek se črta.

V 122. členu se v tretjem odstavku beseda “odloku” črta in nadomesti z besedama “statutarnim sklepom.”

Določbi četrtega in petega odstavka 3. člena sprememb in dopolnitev tega statuta, ki se nanašajo na ustanovitev krajevnih skupnosti, ne veljata za že ustanovljene oziroma delujoče krajevne skupnosti.
Obstoječi sveti krajevnih skupnosti delujejo do konstituiranja novih svetov po rednih volitvah v svete krajevnih skupnosti v letu 1998.
Določbe statutov krajevnih skupnosti, ki so v nasprotju s temi spremembami in dopolnitvami prenehajo veljati z dnem njihove uveljavitve, sicer pa statuti prenehajo veljati z iztekom mandata sedanjih svetov krajevnih skupnosti.
Določba spremembe statuta, na podlagi katere tajnika imenuje in razrešuje župan in določba o načinu opravljanja funkcije župana se začneta uporabljati s konstiuiranjem novih občinskih organov po rednih lokalnih volitvah v letu 1998.
Komisijo iz 12. člena sprememb tega statuta imenuje občinski svet ob imenovanju delovnih teles občinskega sveta po rednih lokalnih volitvah v letu 1998.
Občinski svet mora uskladiti svoje akte s temi spremembami in dopolnitvami statuta v enem letu po njihovi uveljavitvi.

Sprememba statuta je sprejeta, če zanjo glasuje dve tretini vseh članov občinskega sveta.

Sprememba statuta začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.