Ministrstvo za zdravstvo in reprezentativni sindikati za dejavnost zdravstva sklepajo

Dogovor je izvedbeni akt 79. člena kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 15/94 in 19/96).
Z dogovorom se ureja način določitve dodatkov za zaposlene v zdravstvenih zavodih, ki so razporejeni na delovna mesta, kjer poteka delo v kontroliranem območju ionizirajočega sevanja.

Z aktom o sistemizaciji delovnih mest v zavodu se določijo vsa delovna mesta, kjer poteka delo v kontroliranem območju sevanja in se določi dodatek glede na stopnjo intenzivnosti sevanja.
Glede na čas dela v kontroliranem območju ionizirajočega sevanja se ta vpliv ovrednoti s količnikom od 0,30 do 0,90 (relativnega razmerja) glede na najnižjo izhodiščno plačo (količnik 1,00).

Za delovne razmere, kjer obstaja verjetnost, da posameznik prejme letno efektivno ekvivalentno dozo, večjo od 3/10 letne mejne doze, znaša dodatek 0,90.
Za delovne razmere, kjer obstaja verjetnost, da delavec prejme letno efektivno ekvivalentno dozo, večjo od 1/10 letne mejne doze, znaša dodatek 0,60.
Za delovne razmere, kjer obstaja verjetnost, da posameznik letno prejme efektivno ekvivalentno dozo, večjo od 1 mSv oziroma manjšo od 1/10 letne mejne doze, znaša dodatek 0,30.

Dodatek za težje delovne pogoje zaposlenim, ki delajo v kontroliranem območju virov ionizirajočega sevanja, pripada le, če gre za delovne razmere, kjer obstaja verjetnost prejetja letne efektivne ekvivalentne doze večja od 1 mSv in izpolnjujejo tudi naslednje pogoje:
– imajo predpisano strokovno izobrazbo,
– izpolnjujejo predpisane zdravstvene pogoje,
– uporabljajo osebna zaščitna sredstva in
– z ustreznimi listinami dokažejo, da imajo znanje iz varstva pred ionizirajočimi sevanji.

Za “kontrolirano območje virov ionizirajočega sevanja” se šteje območje, na katerem se zahtevajo določene zaščitne mere in varnostni ukrepi, ali pa bi ti lahko bili potrebni zaradi:
– nadzorovanja normalne izpostavljenosti sevanju (obsevanosti) ali preprečevanja širjenja kontaminacije med normalnimi delovnimi pogoji in
– preprečevanja ali omejevanja obsega potencialne izpostavljenosti sevanju (obsevanosti).
Minimalne zahteve za kontrolirano območje so:
– ustrezna razmejitev od drugih območij,
– omejen pristop, dovoljen le ustrezno usposobljenim osebam iz varstva pred ionizirajočimi sevanji, tako, da ti lahko učinkovito izvajajo zaščitne ukrepe in omejujejo izpostavljenost ionizirajočemu sevanju. Drugi lahko vstopajo v to območje le v spremstvu oseb, ki imajo ustrezno znanje iz področja varstva pred ionizirajočimi sevanji.
Kontrolirano območje pomeni, da se v tem prostoru obvezno uporabljajo posebni delovni in zaščitni postopki, saj se v prostoru nahaja vir ionizirajočega sevanja.

Dodatek v višini 0,90 količnika glede na najnižjo izhodiščno plačo pripada delavcem, ki izpolnjujejo pogoje iz predhodnih členov, poleg tega pa delajo v kontroliranem območju virov ionizirajočega sevanja polni delovni čas.
Dodatek v višini 0,90 količnika glede na najnižjo izhodiščno plačo pripada tudi delavcem, ki delajo v kontroliranem območju virov ionizirajočega sevanja več kot 2/3 delovnega časa.

Dodatek v višini 0,60 količnika glede na najnižjo izhodiščno plačo pripada delavcem, ki opravljajo delo v kontroliranem območju virov ionizirajočega sevanja več kot 1/3 delovnega časa in manj kot 2/3 delovnega časa.

Dodatek v višini 0,30 količnika glede na najnižjo izhodiščno plačo pripada delavcem, ki opravljajo delo v kontroliranem območju virov ionizirajočega sevanja manj kot 1/3 delovnega časa in več kot 10 ur tedensko.

Direktorji zavodov so dolžni delavcem ovrednotiti dodatek, določen s tem dogovorom, najkasneje v roku 30 dni od podpisa tega dogovora.
Direktorji so dolžni, skladno s 23. členom zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in o posebnih varnostnih ukrepih pri uporabi jedrske energije, določiti odgovorno osebo oziroma komisijo za spremljanje in izvajanje tega dogovora v zavodu, v roku 15 dni od podpisa tega dogovora.