Na podlagi 23. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 23/96 in 47/97) izdaja Vlada Republike Slovenije

S to uredbo Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) določa pogoje za podeljevanje koncesije za gospodarsko izkoriščanje vodotoka Šujica pri Horjulu in izvirov ob potoku Dobruša pri Mošnjah na naslednjih odsekih:

----------------------------------------------------------------------------------------------
Vodotok                            Koordinate            Koordinate        Instalirani pretok
                            gorvodne meje odseka    dolvodne meje odseka   vode za ribogojnico
----------------------------------------------------------------------------------------------
                                  Y         X            Y          X              (l/s)
----------------------------------------------------------------------------------------------
Dobruša *                    5 439 717   5 132 454    5 439 703  5 132 365          100
1.izvir ob Dobruši (odvzem)  5 439 680   5 132 433        /          /
2.izvir ob Dobruši (odvzem)  5 439 687   5 132 404        /          /
3.izvir ob Dobruši (odvzem)  5 439 657   5 132 383        /          /
4.izvir ob Dobruši (odvzem)  5 439 668   5 132 342        /          /
----------------------------------------------------------------------------------------------
Šujica                       5 097 880   5 441 080    5 097 875  5 441 135           18
----------------------------------------------------------------------------------------------

* Opomba: ribogojnica ob vodotoku Dobruša pri Mošnjah (Radovljica) kot vir vode izkorišča štiri izvire ob Dobruši. V zgornji tabeli je s koordinatami opredeljen odsek Dobruše z gorvodno mejo nad izviri in dolvodno mejo na izpustu iz ribogojnice. Podane so tudi koordinate posameznih izvirov, kjer so odvzemi za ribogojnico.
Vir: koordinate so prevzete iz državnega koordinatnega sistema (v Gauss Krügerjevi projekciji), odčitane v temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000

Koncesionar lahko gospodarsko izkorišča vodotok in izvire iz prejšnjega člena te uredbe izključno za potrebe vzreje (ter z njo povezanih dejavnosti) salmonidnih vrst rib, razen soških postrvi in njenih križancev.

Koncesionar mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– da je pravna oseba, registrirana v Republiki Sloveniji, ali fizična oseba, ki je državljan Republike Slovenije,
– da je lastnik ali imetnik pravice uporabe zemljišč, na katerih bodo zgrajeni objekti in naprave ribogojnice,
– da je usposobljen za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega člena.
Koncesija se na vodotoku in izvirih lahko podeli eni ali več fizičnim osebam kot koncesionarjem hkrati, če izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka.
V primerih iz prejšnjega odstavka so fizične osebe solidarno odgovorne za vse obveznosti, ki izvirajo iz te uredbe in koncesijske pogodbe.

Koncesionar sme odvzemati vodo le, ko je naravni pretok v vodotoku večji od ekološko sprejemljivega pretoka (Qes).
V primerih, ko pretok v strugi zaradi naravnih razmer pade pod Qes, mora koncesionar prekiniti z odvzemom vode in temu prilagoditi proizvodnjo.
Koncesionar mora poleg izpolnjevanja okoljevarstvenih pogojev po zakonu in pogojev iz prejšnjega člena, zagotoviti še:
– ukrepe, da bo dejavnost gospodarskega izkoriščanja izvirov potekala v okviru predpisanih standardov in normativov,
– ukrepe za opravljanje dejavnosti tako, da ni ogrožena substanca in naravna vloga vodnega vira,
– ukrepe za nespremenjeno izvajanje pravice do gospodarskega izkoriščanja vode vodotokov drugih obstoječih uporabnikov,
– ukrepe proti poslabšanju vodnega režima med gradnjo,
– ukrepe proti poslabšanju razmer v zvezi s kakovostjo in količino podtalnice in površinskih voda,
– izvedbo objektov in naprav tako, da bo omogočena migracija vodnih živali,
– ukrepe za preprečevanje škodljivega odlaganja gramoza, suspenzij in drugih plavin,
– varnost predvidenih objektov in naprav pred poplavami in ohranjanje vsaj dosedanje poplavne varnosti na vplivnem območju objektov in naprav,
– smotrno gospodarsko izkoriščanje naravnega vira ob izbiri ustrezne tehnologije,
– izvedbo predvidenega posega v okolje na način, ki bo omogočal najmanjšo porabo prostora, snovi in energije med gradnjo ribogojnice in v času trajanja koncesije,
– ukrepe za zavarovanje zemljišč, objektov, naprav in drugih dobrin pred škodljivimi posledicami vzreje salmonidnih vrst rib,
– upoštevanje urbanističnih, arhitektonskih in krajinskih značilnosti in načel sonaravnega urejanja pri oblikovanju objektov, naprav in drugih ureditev,
– javno prehodnost jezovnih zgradb, kjer je to utemeljeno,
– ohranjanje biološke raznovrstnosti in avtohtonosti habitatov,
– ohranjanje in varovanje naravne in kulturne dediščine,
– zaščitne ukrepe pred ribojedimi ptiči in drugimi naravnimi dejavniki, ki mu lahko ogrozijo premoženje,
– ukrepe v zvezi s sanacijo, vzpostavitvijo novega oziroma nadomestitvijo prejšnjega stanja po prenehanju koncesije.
Ukrepi in pogoji iz prejšnjega odstavka se podrobneje določijo v upravnih postopkih za poseg v prostor.

Koncesionar nosi vse stroške v zvezi s koncesijo, ki bo podeljena na podlagi te uredbe.

Koncesija se podeli za dobo trideset let.
Rok iz prejšnjega odstavka začne teči z dnem podpisa koncesijske pogodbe.
Koncesija se lahko podaljša na način in pod pogoji, določenimi v koncesijski pogodbi.

Koncesija se nanaša na vodni potencial na vodnem zemljišču vodotoka in izvirov med koordinatami odvzema in izpusta vode iz 1. člena te uredbe.

Koncesionar plačuje za koncesijo enkrat letno znesek, izračunan na podlagi instaliranega pretoka vode za ribogojnico. Letno plačilo za koncesijo je enako povprečni tržni vrednosti 2 kg šarenke (oncorhynchus mykiss) v preteklem letu na en l/s instaliranega pretoka vode vodotoka in izvirov iz 1. člena te uredbe in se začne računati dve leti po začetku gospodarskega izkoriščanja vode za vzrejo rib.
Za čas, ko koncesionar ne more uporabljati vode za vzrejo rib zaradi višje sile (katastrofalna suša, potres, povodenj, ipd), se letno plačilo za koncesijo zmanjša.
Plačilo za koncesijo se med državo in lokalno skupnostjo, na območju katere je ribogojnica, razdeli v razmerju 40:60 v korist lokalne skupnosti, razen na demografsko ogroženih območjih, kjer je to razmerje 20:80 v korist lokalne skupnosti.
Prihodki iz tretjega odstavka tega člena so vir občinskega proračuna in proračuna Republike Slovenije.
Način obračunavanja in plačevanja se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.

Koncesionar ima pravico do izključnega gospodarskega izkoriščanja vode za vzrejo rib na odseku vodotoka oziroma vode iz izvirov, ki je predmet koncesije.

Nadzor nad izvajanjem koncesije izvršujejo pristojni inšpektorji.

Koncesija preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe v skladu z zakonom,
– z odvzemom koncesije,
– z odkupom koncesije v skladu z zakonom.
Pogoji in način prenehanja koncesije se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo.

Po prenehanju koncesije preidejo v brezhibnem stanju v posest koncedenta vsi objekti in naprave, potrebni za odvzem in izpust vode, ki jih je za koncedenta zgradil ali drugače pridobil koncesionar.
Način in obseg prenosa objektov in naprav iz prejšnjega odstavka v posest koncedenta se uredi s koncesijsko pogodbo.

Koncesiji na vodotoku in izvirih iz 1. člena te uredbe se podelita na podlagi javnega razpisa.
Javni razpis izvede upravni organ pristojen za vode.
O izbiri koncesionarja odloči vlada z upravno odločbo.
Javni razpis je veljaven tudi v primeru, če se nanj prijavi samo en ponudnik.
Koncesionar je na podlagi odločbe o izbiri koncesionarja upravičen pričeti vse upravne postopke povezane s posegom v prostor in opravljati druge investitorske posle.

Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Javni razpis obvezno vsebuje navedbe o:
– predmetu koncesije,
– pogojih za koncesijo,
– elementih, ki jih mora vsebovati prijava na razpis,
– začetku in času trajanja koncesije,
– zahtevanih strokovnih podlagah, ki jih zagotovi prijavitelj,
– roku za predložitev prijav,
– roku za izbor koncesionarja,
– merilih in postopku za izbor koncesionarja,
– prednostnih merilih, ki bodo vplivala na izbor,
– roku v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izboru,
– odgovorni osebi za dajanje informacij med razpisom.

Javni razpis traja od dneva objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Razpis je neuspešen, če do poteka razpisnega roka ni predložena nobena veljavna prijava.
Prijava je neveljavna, če ne vsebuje vseh v razpisu določenih sestavin.
Če javni razpis ni uspel, se lahko ponovi.

Medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo.
Koncesijsko pogodbo sklene v imenu koncedenta vlada.
V primeru neskladja med to uredbo in koncesijsko pogodbo veljajo določbe uredbe.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.