Na podlagi prve alinee 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US, 45/94 – odločba US, 57/94 14/95, 20/95 – odločba US, 63/95 – obvezna razlaga, 73/95 – odločba US, 9/96 – odločba US, 39/96 – odločba US, 44/96 – odločba US, 26/97, 70/97) in 17. člena statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 13/95, 37/95, 8/96 in 68/96) je Občinski svet mestne občine Novo mesto na 38. seji dne 9. 7. 1998 sprejel

V statutu Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 13/95, 37/95, 8/96 in 68/96) se 8. člen statuta spremeni tako, da se glasi:

“Občina je razdeljena na naslednje ožje dele občine s pripadajočimi naselji, ulicami oziroma hišnimi številkami:

– Krajevno skupnost Bršljin, ki obsega naselje Novo mesto z ulicami: Bršljin, Cegelnica, Cesta brigad, Foersterjeva ulica, Kettejev drevored s hišnimi št. 19, 32, 33, Klemenčičeva ulica, Kočevarjeva ulica, Kolodvorska ulica, Lastovče, Livada, Ljubljanska cesta s hišnimi št. 3, 5, 7, 9, 10,11, 12, 13, 14, 15, 16, 18, 20, 22, 24, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 46, 47, 48, 50, 52, 54, 56, Medičeva ulica, Povhova ulica, Straška cesta, Ulica Danila Bučarja, Ulica stare pravde, V Brezov log, Vandotova ulica, Vavpotičeva ulica, Zwittrova ulica, Žlebej,
– Krajevno skupnost Drska, ki obsega naselje Novo mesto z ulicami: Brod, Cesarjeva ulica, Drska, Irča vas, Kandijska cesta s hišnimi št. 1, 2, 3, 4, 6, 8, 10, Lebanova ulica, Šalijeva ulica, Šegova ulica razen hišnih št. 112, 114, 115, 116, 117, 120, 121, Šmihelska cesta, Topliška cesta, Ulica Mirana Jarca, Ulica Slavka Gruma, Volčičeva ulica, Westrova ulica in naselje Srebrniče,
– Krajevno skupnost Gotna vas, ki obsega naselje Novo mesto z ulicami: Belokranjska cesta razen hišne št. 4, Gotna vas, Jedinščica razen hišne št. 42, Ob potoku, Ulica Ivana Roba,
– Krajevno skupnost Kandija-Grm, ki obsega naselje Novo mesto z ulicami: Adamičeva ulica, Belokranjska cesta hišna št. 4, Gubčeva ulica, Kandijska cesta s hišnimi št. 5, 7, 9, 11, 12, 13, 14, 16, 18, 20, 22, 24, 26, 28, 30, 32, 34, 36, 38, 40, 42, 44, 46, 48, 50, 52, 54, 56, 58, 60, Mušičeva ulica, Nad mlini, Paderšičeva ulica, Resslova ulica, Skalickega ulica, Smrečnikova ulica, Školova ulica, Trdinova ulica, Valantičevo,
– Krajevno skupnost Ločna-Mačkovec, ki obsega naselje Novo mesto z ulicami: Gregoričeva ulica, Ločna, Mačkovec, Mlinarska pot, Pod Trško goro, Seidlova cesta s hišnimi št. 16, 18, 20, 22, 24, 26, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 54, 56, 58, 60, 62, 64, 66, 68, 70, 74, 76, Stražna, Šmarješka cesta,
– Krajevno skupnost Majde Šilc, ki obsega naselje Novo mesto z ulicami: Jurčičeva ulica, Jakčeva ulica, Kandijska cesta s hišnimi št. 15, 17, 19, 21, 23, 23a, 23b, 25, 27, 29, 31, 33, 35, 37, 39, 41, 43, 45, 47, 49, 51, 53, 55, 57, 59, 61, Levstikova ulica, Maistrova ulica, Ragovo, Ragovska ulica, Slančeva ulica, Stritarjeva ulica, Tavčarjeva ulica, Ulica Ilke Vaštetove razen hišnih št. 18, 18a, 20, 20a, 22, 22a, 24, 25 in 27, Ulica Marjana Kozine, Ulica Milana Majcna, V Ragov log,
– Krajevno skupnost Mestne njive, ki obsega naselje Novo mesto z ulicami: Cankarjeva ulica, Kettejev drevored s hišnimi št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 9, 12, Koštialova ulica, Lamutova ulica, Ljubljanska cesta s hišnimi št. 4, 6, 8, Mestne njive, Prisojna pot, Seidlova cesta s hišnimi št. 1, 3, 5, 7, 9, 11, 13, 15, 17, 19, 21, 23, 25, 27,
– Krajevno skupnost Novo mesto – center, ki obsega naselje Novo mesto z ulicami: Breg, Cvelbarjeva ulica, Čitalniška ulica, Dalmatinova ulica, Defranceschijeva ulica, Detelova ulica, Dilančeva ulica, Florjanov trg, Frančiškanski trg, Germova ulica, Glavni trg, Hladnikova ulica, Jenkova ulica, Jerebova ulica, K sodišču, Kapiteljska ulica, Kastelčeva ulica, Kosova ulica, Kratka ulica, Linhartova ulica, Ljubljanska cesta s hišno št. 1, Mej vrti, Muzejska ulica, Na Loko, Na žago, Novi trg, Prešernov trg, Pugljeva ulica, Rozmanova ulica, Seidlova cesta s hišnimi št. 4, 6, 8, 10, 12, 14, Sokolska ulica, Streliška ulica, Strma pot, Strojarska pot, Šolska ulica, Trubarjeva ulica, Ulica talcev, Vrhovčeva ulica, Župančičevo sprehajališče,
– Krajevna skupnost Regrča vas, ki obsega naselje Novo mesto z ulicami: Finžgarjeva ulica, K Roku razen hišnih št. 10 in 12, Ob Težki vodi, hišne št. od 18 do 92, Regrča vas, Vidmarjeva ulica,
– Krajevno skupnost Šmihel pri Novem mestu, ki obsega naselje Novo mesto z ulicami: Aškerčeva ulica, Bajčeva ulica, K Roku s hišnimi št. 10 in 12, Košenice, Krajčeva ulica, Krallova ulica, Nahtigalova ulica, Ob Težki vodi s hišnimi št. od 1 do 17, Smrečnikova ulica s hišnimi št. 40, 55, 57, 58, 59, 60, 61, 63, Šegova ulica s hišnimi št. 112, 114, 115, 116, 117, 120, 121, Škrabčeva ulica, Šmihel, Šukljetova ulica, Vorančeva ulica ter naselji Boričevo in Škrjanče pri Novem mestu,
– Krajevna skupnost Žabja vas, ki obsega naselje Novo mesto z ulicami: Avšičeva ulica, Drgančevje, Drejčetova pot, Kandijska cesta s hišnimi št. 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 77 in 85, Knafelčeva ulica, Lobetova ulica, Na Lazu, Na Tratah, Pot na Gorjance, Šentjernejska cesta s hišnimi št. 1, 2, 3, 4, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 20, 22, 24, Ulica Ilke Vaštetove s hišnimi št. 18, 18a, 20, 20a, 22, 22a, 24, 25 in 27, Žabja vas,
– Krajevno skupnost Bela Cerkev na Dolenjskem: Bela Cerkev, Dolenje Kronovo, Draga, Družinska vas, Gradenje, Hrib, Sela, Vinji Vrh,
– Krajevno skupnost Birčna vas: Birčna vas, Dolenje Lakovnice, Gorenje Lakovnice, Gorenje Mraševo, Jama, Mali Podljuben, Petane, Rajnovšče, Rakovnik pri Birčni vasi, Stranska vas, Veliki Podljuben, naselje Uršna sela z ulico Stari Ljuben s hišnimi št. 4, 9, 11, Vrh pri Ljubnu,
– Krajevno skupnost Brusnice: Brezje, Dolenji Suhadol, Gorenji Suhadol, Gumberk, Križe s hišnimi št. 219, 231, 233, 237, 239, Leskovec, Male Brusnice, Ratež, Sela pri Ratežu, Velike Brusnice,
– Krajevno skupnost Bučna vas: Daljni Vrh, Dolenje Kamenje, Dolenje Karteljevo, Gorenje Kamence, Gorenje Kamenje, Gorenje Karteljevo, Hudo in Novo mesto z ulicami: Brezje, Brinje, Dolenje Kamence, Ljubljanska cesta s hišnimi št. 49, 51, 53, 55, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 80, 82, 84, 86, 88, 89, 90, 91, 92, 94, 96, 98, 101, 102, 104, 106, 108, 110, 111, 112, 113, 114, 116, 117, 118, 119, 120, Markljeva ulica, Mirnopeška cesta, Muhaber, Potočna vas, Tržiška ulica, Turkova ulica, Velika Bučna vas, Vodnikova ulica, Zobčeva ulica, Župnca,
– Krajevno skupnost Dolenjske Toplice: Bušinec, Cerovec, Dobindol, Dolenje Gradišče, Dolenje Polje, Dolenje Sušice, Dolenjske Toplice, Drenje, Gabrje pri Soteski, Gorenje Gradišče, Gorenje Polje, Gorenje Sušice, Kočevske Poljane, Loška vas, Mali Rigelj, Meniška vas, Nova Gora, Občice, Obrh, Podhosta, Podstenice, Podturn pri Dol. Toplicah, Sela pri Dol. Toplicah, Selišče, Soteska, Stare Žage, Suhor pri Dol. Toplicah, Veliki Rigelj, Verdun pri Uršnih selih,
– Krajevno skupnost Dolž: Dolž, Iglenik, Sela pri Zajčjem Vrhu, Vrhe, Zajčji Vrh pri Stopičah,
– Krajevno skupnost Dvor: Dolnji Kot, Dvor, Gornji Kot, Jama pri Dvoru, Klopce, Lašče, Mačkovec pri Dvoru, Podgozd, Sadinja vas pri Dvoru, Stavča vas, Trebča vas, Vinkov Vrh,
– Krajevno skupnost Gabrje: Gabrje, Jugorje,
– Krajevno skupnost Hinje: Hinje, Hrib pri Hinjah, Lazina, Lopata, Pleš, Prevole, Ratje, Sela pri Hinjah, Visejec, Vrh pri Hinjah, Žvirče,
– Krajevno skupnost Mali Slatnik: Križe razen hišnih št. 219, 231, 233, 237, 239, Mala Cikava, Mali Slatnik, Petelinjek, Potov Vrh, Smolenja vas, Veliki Slatnik in Novo mesto z ulicami: Cerovci, Krka, Podbevškova ulica, Savinškova ulica, Šentjernejska cesta s hišnimi št. od 41 do 53 – samo lihe številke, Velika Cikava,
– Krajevno skupnost Mirna Peč: Biška vas, Čemše, Dolenja vas pri Mirni Peči, Dolenji Globodol, Dolenji Podboršt, Globočdol, Golobinjek, Gorenji Globodol, Gorenji Podboršt, Goriška vas, Grč Vrh, Hmeljčič, Hrastje pri Mirni Peči, Jablan, Jelše, Jordankal, Malenska vas, Mali Kal, Mali Vrh, Mirna Peč, Orkljevec, Poljane pri Mirni Peči, Selo pri Zagorici, Srednji Globodol, Šentjurij na Dolenjskem, Veliki Kal, Vrhovo pri Mirni Peči, Vrhpeč,
– Krajevno skupnost Otočec ob Krki: Črešnjice, Dobovo, Dolenja vas, Dolenje Grčevje, Golušnik, Gorenje Grčevje, Gorenje Kronovo, Herinja vas, Jelše pri Otočcu, Koti, Lešnica, Lutrško selo, Otočec, Paha, Sela pri Štravberku, Sevno, Srednje Grčevje, Štravberk, Trška Gora, Vrh pri Pahi, Zagrad pri Otočcu, Ždinja vas, Žihovo selo,
– Krajevno skupnost Podgrad: Jurna vas, Konec, Koroška vas, Laze s hišnimi št. 17, 21 in 25, Mali Cerovec, Mihovec, Podgrad, Pristava, Veliki Cerovec, Vinja vas,
– Krajevno skupnost Prečna pri Novem mestu: Češča vas, Kuzarjev Kal, Novo mesto z ulico: Groblje, Prečna, Suhor,
– Krajevno skupnost Stopiče: Brezovica pri Stopičah, Črmošnjice pri Stopičah, Dolnja Težka Voda, Gornja Težka Voda, Hrib pri Orehku, Hrušica, Mali Orehek, Novo mesto z ulico: Ob Potoku s hišno št. 42, Pangrč Grm, Plemberk, Stopiče, Šentjošt, Veliki Orehek, Verdun,
– Krajevno skupnost Straža pri Novem mestu: Dolnje Mraševo, Drganja sela, Jurka vas, Loke, Podgora, Potok, Prapreče pri Straži, Rumanja vas, Straža, Vavta vas, Zalog,
– Krajevno skupnost Šmarjeta: Brezovica, Čelevec, Dol pri Šmarjeti, Gorenja vas pri Šmarjeti, Grič pri Klevevžu, Koglo, Mala Strmica, Orešje, Osrečje, Radovlja, Sela pri Zburah, Strelac, Šmarješke Toplice, Šmarjeta, Vinica pri Šmarjeti, Zbure, Žaloviče,
– Krajevno skupnost Uršna sela: Laze razen hišnih št. 17, 21 in 25, Travni Dol, Uršna sela razen ulice Stari Ljuben s hišnimi št. 4, 9, 11,
– Krajevno skupnost Žužemberk: Boršt pri Dvoru, Brezova Reber pri Dvoru, Budganja vas, Dešeča vas, Dolnji Ajdovec, Dolnji Križ, Drašča vas, Gornji Ajdovec, Gornji Križ, Gradenc, Klečet, Mali Lipovec, Malo Lipje, Plešivica, Podlipa, Poljane pri Žužemberku, Prapreče, Reber, Sela pri Ajdovcu, Srednji Lipovec, Šmihel pri Žužemberku, Veliki Lipovec, Veliko Lipje, Vrh pri Križu, Vrhovo pri Žužemberku, Zafara, Zalisec, Žužemberk.
Ožji deli občine so pravne osebe javnega prava. Organ ožjega dela občine je svet.
Pobudo za ustanovitev ožjih delov občine ali za spremembo njihovih območij lahko da zbor krajanov ali 10% prebivalcev dela občine, kjer želijo ustanoviti ožji del občine oziroma kjer želijo spremeniti območje svojega ožjega dela občine. Svet mestne občine (v nadaljevanju: občinski svet) mora pobudo obvezno obravnavati.
Pred ustanovitvijo ožjih delov občine ali pred spremembo njihovih območij mora občinski svet na zborih krajanov ali na referendumu ugotoviti interes prebivalcev posameznih območij v občini glede imena in območja ožjega dela občine, kjer naj bi bili ustanovljeni ožji deli občine.
Z odlokom se določijo naloge, načini financiranja, organiziranost in druge zadeve, ki so pomembne za delovanje ožjih delov občine.“

Za 8. členom se doda nov 8.a člen, ki se glasi:

Ožji del občine se ne sme zadolževati.

Prihodki in odhodki ožjega dela občine se zajamejo v njegovem finančnem načrtu, ki je sestavni del občinskega proračuna.

9. člen se spremeni tako, da se glasi:

“Pristojnosti krajevne skupnosti so:

– upravlja in razpolaga s svojim premoženjem in sredstvi,
– sprejema program razvoja,
– upravlja in vzdržuje lastne komunalne objekte,
– upravlja in vzdržuje pokopališča v upravljanju krajevne skupnosti,
– vzdržuje ceste in druge javne površine, ki so v upravljanju krajevne skupnosti,
– daje mnenja in predloge k prostorskim planom in prostorsko izvedbenim aktom,
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč,
– skrbi za kvaliteto življenja krajanov,
– opravlja druge naloge v okviru pristojnosti krajevne skupnosti.
Naloge iz prejšnjega odstavka se podrobneje določijo z odlokom iz zadnjega odstavka 8. člena tega statuta.“

Za 9. členom se doda nov 9.a člen, ki se glasi:

Ožji deli občine odgovarjajo za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Občina za obveznosti ožjega dela občine odgovarja subsidiarno.“

V 10. členu se črta petnajsta alinea.

V 17. členu se enajsta alinea spremeni tako, da se glasi:

“– ustanavlja organe občinske uprave ter določa njihovo organizacijo in delovno področje ter nadzoruje delo občinske uprave,“

Dvanajsta alinea se spremeni tako, da se glasi:

“– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, če ni z zakonom drugače določeno,“.

V 15. členu se na koncu člena dodata dva nova odstavka, ki se glasita:

“Javnost dela nadzornega odbora se zagotavlja tako, da nadzorni odbor obvešča javnost o svojih ugotovitvah, pri čemer mora spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov.

Nadzorni odbor sme obvestiti javnost o svojih ugotovitvah šele takrat, ko izdela končno poročilo.“

Spremeni se druga alinea prvega odstavka 34. člena tako, da se glasi:

“- nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev,“

Za drugim odstavkom 34. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

“Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja pristojnih organov, organov in organizacij porabnikov občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim javnim premoženjem in ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe občinskih proračunskih sredstev.“

Za 34. členom se dodajo novi 34.a, 34.b in 34.c členi, ki se glasijo:

Za dosego namena iz prejšnjega člena nadzorni odbor:

– pregleduje pravne predpise in druge akte, s katerimi se določajo nameni proračunske porabe,

– od odgovornih oseb zahteva pojasnila ter določi rok za pojasnitev,

– pregleduje listinsko dokumentacijo (pogodbe, naročila, odredbe, nalogi, računi, zapisniki ter knjigovodske listine in poslovne knjige in podobno),

– oblikuje in posreduje zahteve za izvedbo revizije Računskega sodišča Republike Slovenije,

– prijavlja sume storitve prekrška oziroma sume storitve kaznivega dejanja pristojnim organom.

Nadzorni odbor na začetku proračunskega leta sprejme letni program nadzora s katerim seznani občinski svet in župana. V programu mora nadzorni odbor tudi podati oceno ali člani glede na program nadzora razpolagajo s potrebnim znanjem ter v primeru, da ne razpolagajo z vsem potrebnim znanjem opredeliti tudi sredstva, potrebna za pogodbene izvajalce.

Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih izdela poročilo s priporočili in predlogi. Nadzorni odbor končno poročilo s priporočili in predlogi, skupaj s stališčem porabnika proračunskih sredstev, na katerega se poročilo nanaša, predloži v obravnavo občinskemu svetu. Občinski svet, župan ter organi porabnikov proračunskih sredstev so dolžni obravnavati končno poročilo ter upoštevati njegova priporočila in predloge v skladu s svojimi pristojnostmi.

Nadzorni odbor predstavlja in zastopa predsednik, ki ga imenuje občinski svet. Nadzorni odbor lahko z večino opredeljenih glasov izvoli tudi namestnika predsednika.
Seje nadzornega odbora sklicuje predsednik. Nadzorni odbor se mora sestati vsaj na štirih rednih sejah letno, praviloma vsake tri mesece enkrat.
Predsednik mora sklicati sejo, če to zahteva občinski svet ali župan. Če predsednik ne skliče seje v 15 dneh po podani zahtevi občinskega sveta ali župana, jo lahko skliče predsednik občinskega sveta oziroma župan. O poteku seje se vodi zapisnik.
Občinski organi so dolžni na zahtevo nadzornega odbora poročati nadzornemu odboru in mu dajati vse podatke in informacije, potrebne za njegovo delo. Župan in občinska uprava so dolžni zagotavljati nadzornemu svetu strokovno in administrativno pomoč. Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.
Občinski organi imajo pravico prisostvovati sejam nadzornega odbora in z dovoljenjem predsedujočega podajati mnenja in predloge, ki zadevajo delo in naloge, ki jih opravlja posamezni občinski organ, ki ga nadzorni odbor obravnava.“

35. člen se spremeni tako, da se glasi:

“Nadzorni odbor šteje sedem članov, ki svoje naloge opravljajo nepoklicno.

Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov. Člani morajo imeti najmanj VII. stopnjo strokovne izobrazbe. Najmanj trije člani morajo imeti vsaj 5 let delovnih izkušenj na finančno-računovodskem področju in vsaj dva člana morata imeti pravna znanja s področja finančnega poslovanja ter najmanj 3 leta delovnih izkušenj.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov občine, tajnik občine, delavci občinske uprave, člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev ter člani vodstev političnih strank.
Nadzorni odbor ima poslovnik, ki ga sprejme z dvetretjinsko večino.“

39. člen se spremeni tako, da se glasi:

“Občinski svet, občinski odbor in nadzorni odbor lahko v skladu z drugim odstavkom 15. člena tega statuta odloči, da pri posamezni točki dnevnega reda seje izključi javnost in nadaljuje delo na zaprti seji.“

Spremeni in dopolni se četrta alinea 37. člena, in sicer tako, da se glasi:

“- je predstojnik občinske uprave, ki jo tudi nadzira in usmerja, “.

48. člen se spremeni tako, da se glasi:

“Občinsko upravo neposredno vodi tajnik občine, ki ga imenuje in razrešuje župan.

Tajnik pooblasti za posamezne naloge v zvezi z vodenjem organov občinske uprave predstojnike teh organov, katere imenuje in razrešuje župan.
O sporih o pristojnosti med organi občinske uprave odloča župan.“

Za 54. členom se doda nov 54.a člen, ki se glasi:

Občinska uprava opravlja nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti.

Za opravljanje nadzorstva iz prejšnjega odstavka lahko župan v okviru občinske uprave ustanovi občinsko inšpekcijo kot poseben upravni organ.

Inšpekcijsko nadzorstvo neposredno opravljajo občinski inšpektorji kot delavci s posebnimi pooblastili, ki morajo izpolnjevati pogoje, predpisane z zakonom o upravi.

Občinski inšpektorji imajo enaka pooblastila, dolžnosti in odgovornosti, kot jih imajo inšpektorji po zakonu o upravi.“

58. člen se spremeni tako, da se glasi:

“O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi odloča tajnik občine, ki v primeru izločitve predstojnika občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh.

O izločitvi tajnika občine ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.“

Spremeni in dopolni se tretji odstavek 64. člena tako, da se glasi:

“Župan odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter pridobitvi nepremičnega premoženja do vrednosti, za katero ni predpisan javni razpis.“

Spremeni in dopolni se drugi odstavek 71. člena tako, da se glasi:

“O uporabi sredstev iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka odloča občinski svet, o uporabi sredstev iz 2. točke prejšnjega odstavka pa župan. Župan lahko za odločanje o posameznih zadevah iz 2. točke pooblasti predstojnika občinskega upravnega organa, ki pokriva finančno poslovanje občine.“

Dopolni se 92. člen, in sicer tako, da se glasi:

“Statut in odloki občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije in začnejo veljati petnajsti dan po objavi, če v njih ni drugače določeno.

13. in 14. člen ter določba 2. odstavka 10. člena teh sprememb in dopolnitev statuta se začnejo uporabljati s konstituiranjem novih občinskih organov po rednih lokalnih volitvah v letu 1998.

Ožji deli občine morajo svoje statute, organiziranost in delovanje uskladiti z zakonom in temi spremembami in dopolnitvami najkasneje v roku iz prejšnjega člena.

Te spremembe in dopolnitve začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.