Na podlagi 37. člena zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94), 6. člena zakona o gasilstvu (Uradni list RS, št. 71/93), 16. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93), uredbe o merilih za organiziranje, opremljanje in usposabljanje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč (Uradni list RS, št. 18/96) ter 11. in 94. člena statuta Občine Šentjur pri Celju (Uradni list RS, št. 34/95), je Občinski svet občine Šentjur pri Celju na 29. seji dne 13. julija 1998 sprejel
O D L O K
o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami v Občini Šentjur pri Celju
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok ureja varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami s ciljem preprečitve oziroma zmanjšanja števila žrtev in drugih posledic teh nesreč.
Sistem varstva obsega programiranje, načrtovanje, organiziranje, izvajanje, nadzor, financiranje ukrepov ter dejavnosti za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
2. člen
S tem odlokom se, v skladu z enotnimi temelji organizacije in delovanja sistema zaščite in reševanja v Republiki Sloveniji, za območje Občine Šentjur pri Celju (v nadaljnjem besedilu: občina) natančneje določa:
– ustanavljanje, organiziranje in delovanje štabov, enot in služb civilne zaščite ter drugih sil zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah ter v vojni;
– enotnost usmerjanja in vodenja vseh struktur, ki sodelujejo pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči;
– organizacijo odkrivanja, spremljanja in obveščanja o nevarnosti.
Druge naloge v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se v občini izvajajo na podlagi sistemskih izhodišč sistema zaščite, reševanja in pomoči v Republiki Sloveniji ter zakona in podzakonskih predpisov na področju zaščite, reševanja in pomoči.
II. PRISTOJNOST OBČINE
3. člen
Občina ureja in izvaja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami na svojem območju v skladu z zakonom.
– Pristojnosti občine so:
– spremljanje nevarnosti, obveščanje in alarmiranje prebivalstva o pretečih nevarnostih,
– organiziranje in vzdrževanje območnega centra za obveščanje ter sredstev za alarmiranje v skladu z enotnim sistemom zvez,
– načrtovanje in izvajanje zaščitnih ukrepov,
– izdelava ocene ogroženosti ter načrtov zaščite in reševanja,
– organiziranje, razvijanje in vodenje osebne in vzajemne zaščite,
– organiziranje in opremljanje organov, enot in služb civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini,
– zagotavljanje nujnih sredstev za začasno nastanitev v primeru naravnih in drugih nesreč,
– izvajanje programov usposabljanj občinskega pomena,
– organiziranje in vodenje zaščite, reševanja in pomoči na območju občine,
– usklajevanje načrtov in drugih priprav za zaščito, reševanje in pomoč s sosednjimi občinami,
– odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč.
4. člen
Občina pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami lahko sodeluje z drugimi občinami ter v ta namen združuje sredstva in oblikuje skupne službe za opravljanje skupnih zadev varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
5. člen
Izvajanje nalog zaščite in reševanja zagotavljajo v okviru svojih pristojnosti, pravic in dolžnosti:
– župan;
– štabi, enote in službe civilne zaščite;
– poverjeniki civilne zaščite;
– društva in strokovna združenja, ki opravljajo dejavnost pomembno za zaščito in reševanje;
– javne reševalne službe, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije;
– prebivalci občine kot posamezniki.
Župan s sklepom določi, katere gospodarske družbe, zavodi, organizacije in društva se vključujejo v izvajanje operativnih nalog. Medsebojne pravice in obveznosti, naloge in nadomestila stroškov za sodelovanje pri opravljanju nalog ter za izvajanje priprav, ki presegajo njihovo redno dejavnost, uredita občina in subjekti iz predhodnega stavka s posebno pogodbo.
III. OSEBNA IN VZAJEMNA ZAŠČITA
6. člen
Osebna in vzajemna zaščita obsega ukrepe in postopke za neposredno osebno in vzajemno zaščito, prvo pomoč, reševanje ljudi, materialnih in drugih dobrin v stanovanjskih hišah, poslovnih stavbah, na javnih mestih ter drugih delovnih in bivalnih okoljih.
V stanovanjskih hišah in stanovanjskem okolju izvajajo ukrepe za zaščito in reševanje po načelih osebne in vzajemne zaščite vsi stanovalci. Njihovo delovanje usmerja krajevno pristojen štab za civilno zaščito, vodja intervencij gasilske ali druge reševalne službe, ki izvaja zaščito in reševanje na prizadetem območju ali poverjenik civilne zaščite.
V delovnem okolju izvajajo ukrepe zaščite in reševanja po načelu osebne in vzajemne zaščite vsi zaposleni. Njihovo delovanje usmerja vodstvo podjetja, njen štab civilne zaščite ali poverjenik civilne zaščite.
Občani izvajajo v okviru osebne in vzajemne zaščite, ki obsega samozaščito, samopomoč in vzajemno pomoč, naslednje aktivnosti:
– organizirajo in izvajajo ukrepe za preprečevanje nesreč oziroma zmanjšanje njihovih posledic;
– vzdržujejo objekte ter naprave za zaščito in reševanje (zaklonišča, zaklonilnike in druge prostore);
– nabavljajo ustrezna sredstva za osebno zaščito in prvo pomoč.
IV. ORGANIZIRANOST ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČ V OBČINI
7. člen
Na podlagi ocen ogroženosti se v občini načrtujejo in izvajajo naslednje naloge zaščite, reševanja in pomoči:
– prva pomoč;
– pomoč ogroženim in prizadetim prebivalcem;
– gašenje in reševanje ob požarih;
– reševanje iz ruševin in izpod zemeljskih plazov;
– reševanje ob poplavah in drugih vremenskih ujmah;
– reševanje ob velikih prometnih in železniških nesrečah;
– izvajanje radiološke, kemične in biološke zaščite;
– reševanje ob ekoloških nesrečah (razlitje ali razsutje nevarnih snovi);
– reševanje ob vojaških napadih in drugih oblikah množičnega nasilja;
– zagotavljanje pitne vode in osnovnih pogojev za življenje prizadetega prebivalstva;
– zaklanjanje in evakuacija ljudi;
– prva veterinarska pomoč.
8. člen
Naloge, opredeljene v 6. členu tega odloka izvajajo:
– enote civilne zaščite;
– gasilske operativne enote;
– gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije;
– enote, službe in drugi operativni sestavi društev drugih nevladnih organizacij.
9. člen
Za vodenje operativno – strokovnih nalog zaščite, reševanja in pomoči se v občini organizirajo:
– občinski štab za civilno zaščito;
– krajevni štab za civilno zaščito v KS Šentjur – mesto;
– poverjeniki za civilno zaščito v vseh KS občine;
– poverjeniki civilne zaščite podjetij, zavodov in drugih organizacij.
10. člen
V posameznih krajih, večjih stanovanjskih stavbah, gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah ter glede na ogroženost v bivalnih okoljih, se imenujejo poverjeniki za civilno zaščito.
Poverjeniki za civilno zaščito usmerjajo izvajanje osebne in vzajemne zaščite prebivalcev ter organizirajo in usklajujejo izvajanje nalog civilne zaščite, reševanja in pomoči v svojem okolju.
Poverjenike za civilno zaščito na posameznih območjih imenuje župan s svojim sklepom.
V gospodarski družbi, zavodu ali drugi organizaciji imenuje poverjenika za civilno zaščito poslovodni organ.
11. člen
Za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči se organizirajo enote in službe civilne zaščite in sicer;
1. V občini:
– tehnično reševalna enota,
– enota za radiološko, kemijsko in biološko zaščito,
– enota za prvo pomoč,
– službe za podporo,
– službe za uporabo in vzdrževanje javnih zaklonišč,
2. V krajevnih skupnostih:
– operativne gasilske enote,
– enote za prvo pomoč,
– tehnično reševalne enote,
– službe za podporo,
– službe za uporabo in vzdrževanje zaklonišč.
3. v gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah:
– enote za prvo pomoč,
– enote za prvo veterinarsko pomoč,
– enote za RBK zaščito,
– operativne gasilske enote,
– službe za podporo,
– službe za uporabo in vzdrževanje zaklonišč.
Enote in službe iz prvega odstavka tega člena se organizirajo v skladu z merili za organiziranje, opremljanje in usposabljanje civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in prvo pomoč.
12. člen
Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije poleg svojih nalog zaščite, reševanja in pomoči opravljajo tudi naloge za potrebe občine, če jih v skladu z zakonom določi župan s sklepom.
13. člen
V občini opravljajo naloge zaščite in reševanja naslednje enote, službe in operativni sestavi društev in nevladnih organizacij:
– prostovoljna gasilska društva pod vodstvom gasilske zveze in njenih organov (v nadaljevanju: gasilska društva);
– kinološko društvo (enota kinologov z reševalnimi psi);
– taborniške in skavtske organizacije (postavitev zasilnih bivališč);
– Veterinarska postaja Šentjur;
– klub radioamaterjev (v sklopu službe za podporo);
– občinska organizacija RK s svojimi ekipami.
Pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči lahko sodelujejo tudi druge prostovoljne organizacije s svojimi enotami, službami in operativnimi sestavi, če ustrezajo kriterijem, predpisanim za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči.
14. člen
Operativni sestavi gasilskih društev v občini opravljajo dejavnosti oziroma naloge zaščite in reševanja v skladu z zakonom in uredbo Vlade Republike Slovenije o merilih za organiziranje, opremljanje in usposabljanje sil za zaščito in reševanje kot javno gasilsko službo.
15. člen
Opravljanje javne gasilske službe se določi in uredi s pogodbo.
Pristojni organ občine, v skladu z zakonom in tem odlokom, določi vsebino, obseg, način, začetek izvajanja javne službe ter finančna sredstva in izvajanje nadzora nad opravljanjem javne službe.
Na način kot je opisan v prvem odstavku tega člena se določi opravljanje javne službe tudi za druge izvajalce nalog zaščite, reševanja in pomoči v občini.
IV. DOLŽNOSTI IN PRAVICE DRŽAVLJANOV
16. člen
Pri varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami morajo državljani:
– sodelovati v civilni zaščiti;
– ob naravnih nesrečah dajati materialna sredstva (v nadaljnjem besedilu: materialna dolžnost);
– usposabljati ter pripravljati se za osebno in vzajemno zaščito ter za izvajanje predpisanih zaščitnih ukrepov.
Državljan Republike Slovenije je obveznik civilne zaščite, če ni razporejen k opravljanju vojaške dolžnosti ali k opravljanju delovne dolžnosti, pod pogoji, določenimi s predpisi.
Dolžnost sodelovanja v civilni zaščiti se začne z 18. letom in traja do 63. leta starosti za moške in 55. leta starosti za ženske.
17. člen
Prostovoljno lahko v civilni zaščiti sodelujejo:
– moški in ženske, ki so stari najmanj 15 let,
– matere in samohranilci z otrokom, ki še ni dopolnil 15 let starosti,
– moški in ženske, ki jim je prenehala dolžnost iz prejšnjega člena.
Osebe, ki prostovoljno sodelujejo v civilni zaščiti, imajo enake pravice in dolžnosti kot drugi pripadniki civilne zaščite.
Prostovoljce pri opravljanju nalog vodijo njihovi vodje v skladu z odločitvami in usmeritvami poveljnika civilne zaščite.
Njihovo vodenje mora biti podrejeno splošnim načelom upravljanja in vodenja sil za zaščito, reševanje in pomoč.
18. člen
V civilno zaščito razporedi občana pristojni organ Ministrstva za obrambo.
V civilno zaščito ne morejo biti razporejene:
– osebe, ki psihofizično in zdravstveno niso sposobne za delo pri zaščiti, reševanju in pomoči;
– nosečnice, matere in samohranilci z otrokom, ki še ni dopolnih 15 let starosti.
19. člen
Pripadnik civilne zaščite se mora usposabljati za opravljanje nalog v skladu s predpisi.
20. člen
Državljani uresničujejo materialno dolžnost z dajanjem vozil, strojev, opreme in drugih materialnih sredstev, zemljišč, objektov, naprav ter energetskih virov, potrebnih za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah, v uporabo civilni zaščiti.
Za materialno dolžnost se šteje tudi namestitev sredstev in opreme za opazovanje, obveščanje in alarmiranje na stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah.
Državljan, ki mu je naložena materialna dolžnost, ne sme preprečiti namestitve ali odstraniti sredstev in naprav iz prejšnjega odstavka.
21. člen
Državljan, ki je zavezan dolžnosti sodelovati v civilni zaščiti ali materialni dolžnosti, se mora zglasiti na določenem kraju in ob določenem času oziroma predati materialno sredstvo na podlagi poziva pristojnega organa.
Če se ne odzove na poziv in ne opraviči svojega izostanka, lahko upravni organ, ki je izdal poziv, izda nalog za privedbo.
V. OPAZOVANJE, OBVEŠČANJE IN ALARMIRANJE
22. člen
Za spremljanje in obveščanje o nevarnostih naravnih in drugih nesreč se v občini organizira sistem za opazovanje, obveščanje in alarmiranje, (v nadaljevanju: center za obveščanje), katerega sestavljajo:
– opazovalno omrežje;
– center za obveščanje;
– služba za informacijsko podporo;
– alarmiranje.
Center za obveščanje v občini, ki ima vlogo območnega centra, se organizacijsko materialno in kadrovsko usposobi za delovanje v primeru večje naravne ali druge nesreče.
Regijski center za obveščanje Celje, ki pokriva tudi območje Občine Šentjur pri Celju, deluje neprekinjeno 24 ur dnevno, na številki 112.
23. člen
Opazovanje, obveščanje in alarmiranje se izvaja na podlagi:
– obvestil prebivalcev;
– obvestil gospodarskih družb, zavodov ter organizacij;
– obvestil opazovalnih in nadzornih služb;
– državni in občinski organi, ki razpolagajo s podatki, pomembnimi za zaščito in reševanje;
– druge organizacije, društva in službe.
VI. MOBILIZACIJA IN AKTIVIRANJE ZAŠČITE IN REŠEVANJA
24. člen
Ob hudih naravnih in drugih nesrečah lahko župan ali poveljnik občinskega štaba civilne zaščite v skladu s pogoji in situacijo odredi aktiviranje – mobilizacijo:
– delavcev in sredstev podjetij, zavodov ter drugih organizacij, štabov in enot civilne zaščite na območju občine,
– občanov ter njihovih sredstev.
Aktivnosti se vodijo in izvajajo v skladu z načrti zaščite, reševanja in pomoči občine.
25. člen
Za sodelovanje pri zaščiti in reševanju ob naravnih in drugih nesrečah in za škodo, ki jo pri tem utrpijo aktiviranci iz prejšnjega člena, imajo le-ti pravico do povračila dejanskih stroškov in dejanske škode.
Občani oziroma delavci imajo pravico do brezplačne prehrane, če najmanj 4 ure neprekinjeno sodelujejo v akciji zaščite in reševanja.
Povračilo oziroma odškodnina občanom in delavcem ter lastnikom sredstev iz prejšnjega člena gre v breme proračuna občine.
V primeru tehnoloških, prometnih in drugih nesreč gredo povračila v breme gospodarske družbe, podjetja, zavoda ali druge organizacije ter tudi posameznika, ki je s svojim ravnanjem povzročil nastanek nesreče.
VII. NAČRTOVANJE IN VODENJE ZAŠČITE IN REŠEVANJA
26. člen
Občinski svet kot najvišji organ odločanja v občini ima na področju zaščite in reševanja naslednje naloge:
– sprejema dolgoročni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, katerega sestavni del je tudi program varstva pred požarom;
– sprejema letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, katerega sestavni del je tudi program varstva pred požarom;
– sprejema odloke, pravilnike in odredbe s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, s katerimi se določa tudi dejavnost varstva pred požarom:
– v proračunu občine zagotavlja sredstva za financiranje požarne varnosti ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– odloča o zagotovitvi sredstev za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč.
27. člen
Župan ima na področju zaščite in reševanja naslednje naloge:
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– sprejme načrt zaščite in reševanja;
– določi izvajalce javnih služb in nalog na področju zaščite in reševanja;
– skrbi za izvajanje ukrepov oziroma nalog za preprečitev in zmanjšanje posledic naravnih in drugih nesreč;
– vodi zaščito, reševanje in pomoč ter odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč;
– skrbi za obveščanje prebivalcev o nevarnostih, stanju varstva in sprejetih zaščitnih ukrepih;
– predlaga razporeditev občanov na dolžnost v civilno zaščito ter odredi izvajanje materialne dolžnosti;
– določi gospodarske družbe, podjetja, zavode in druge organizacije na območju občine, ki se vključujejo v sistem civilne zaščite in reševanja;
– odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev na območju občine zaradi naravne ali druge nesreče;
– odredi, da morajo lastniki ali uporabniki stanovanjskih in drugih objektov sprejeti v začasno bivanje evakuirane in ogrožene osebe;
– ugotavlja in razglaša povečano požarno ogroženost na območju občine ter predpiše posebne ukrepe za varstvo pred požarom.
28. člen
Občinski štab civilne zaščite ima naslednje naloge:
– vodi enote, službe in druge sile, ki sodelujejo v zaščiti in reševanju;
– uveljavlja zaščitne in druge nujne ukrepe in nadzira izvajanje;
– odloča o uporabi sil in sredstev;
– usklajuje pomoč in dejavnost za zaščito in reševanje pri odpravi posledic;
– pripravlja predloge odločitev s področja zaščite in reševanja in pomoči, ki jih sprejema občinski svet ali župan;
– skrbi za povezano in usklajeno delovanje vseh sil za zaščito, reševanje in pomoč;
– izdeluje oceno ogroženosti ter načrte zaščite in reševanja;
– spremlja nevarnosti, obvešča in alarmira prebivalstvo.
Strokovna, administrativna in tehnična opravila za izvajanje nalog na področju zaščite, reševanja in pomoči iz pristojnosti občine opravlja urad župana.
29. člen
Delo štaba vodi poveljnik civilne zaščite, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik. Štab ima od tri do osem članov, ki se imenujejo iz vrst strokovnjakov ter predstavnikov organov, organizacij in služb, ki sodelujejo pri zaščiti, reševanju in pomoči v skladu z načrti zaščite in reševanja.
Poveljnike, namestnike in člane štabov civilne zaščite v krajevnih skupnostih imenuje župan s svojim sklepom, na podlagi sveta krajevne skupnosti.
Poveljnika, namestnika in člane občinskega štaba za civilno zaščito imenuje župan.
Poverjenike civilne zaščite v podjetjih, zavodih in drugih organizacijah in njihove namestnike imenuje poslovodni organ.
30. člen
Naloge poveljnika civilne zaščite so, da:
– preverja intervencijsko pripravljenost sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč;
– vodi ali usmerja zaščito in reševanje ob naravnih in drugih nesrečah;
– skrbi za povezavo in usklajeno delovanje vseh sil za zaščito, reševanje in pomoč;
– daje mnenje in predloge v zvezi s pripravami in delovanjem sil za zaščito, reševanje in pomoč ter mnenja in predloge za odpravo škode, ki jo povzročijo naravne ali druge nesreče;
– predlaga imenovanje članov štaba civilne zaščite.
Poveljnik civilne zaščite lahko za vodenje posameznih intervencij za zaščito, reševanje in pomoč določi vodjo intervencije.
Poveljnik civilne zaščite ali vodja intervencije ima pravico in dolžnost odrediti posebne ukrepe, odstranitev ovir, uporabo tujega zemljišča, porušitev objekta ali posek drevja idr.
31. člen
Poveljnik civilne zaščite občine je za svoje delo odgovoren županu.
Poveljniki krajevnih štabov civilne zaščite in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni poveljniku občinskega štaba civilne zaščite, v podjetjih, zavodih in drugih organih pa organu upravljanja.
32. člen
Poslovodni organ v podjetju, zavodu ali drugi organizaciji:
– skrbi za izvajanje ukrepov za zaščito, reševanje in pomoč;
– vodi zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah.
Poslovodni organ za neposredno operativno-strokovno vodenje sil za zaščito, reševanje in pomoč imenuje poveljnika in štab civilne zaščite ali poverjenika za civilno zaščito ter sprejme načrta zaščite in reševanja.
VII. FINANCIRANJE
33. člen
Financiranje zaščite, reševanja in pomoči se zagotavlja:
– iz proračuna Republike Slovenije;
– proračuna občine;
– iz zavarovalnin (požarnih premij);
– iz sredstev gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij;
– iz prostovoljnih prispevkov;
– iz drugih virov.
Način in namene financiranja na področju zaščite, reševanja in pomoči podrobneje ureja pravilnik, ki je sestavni del tega odloka.
Občina zagotavlja sredstva za financiranje nalog zaščite, reševanja in pomoči v občinskem proračunu.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
34. člen
Župan Občine Šentjur pri Celju in drugi organi, organizacije, gospodarske družbe in zavodi, ki v občini izvajajo naloge zaščite, reševanja in pomoči, morajo, v roku 60 dni od sprejema tega odloka, zagotoviti izvajanje določb tega odloka ter določb zakonov in podzakonskih aktov na področju zaščite in reševanja.
35. člen
Za neizvajanje določb tega odloka, zakonov in podzakonskih aktov se uporabljajo kazenske določbe zakonov s področja zaščite in reševanja, veljavnih v Republiki Sloveniji.
36. člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o organizaciji in delovanju civilne zaščite v Občini Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 40/87).
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Št. 004-14/98-112
Šentjur pri Celju, dne 14. julija 1998.
Predsednica
Občinskega sveta
občine Šentjur pri Celju
Tatjana Oset, prof. l. r.
