Na podlagi 18. in 19. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list RS, št. 1/90) in na podlagi 18. člena statuta Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 34/95 in 17/96) je Občinski svet občine Šmarje pri Jelšah na seji dne 9. 7. 1998 sprejel

S tem odlokom se dodatno k naravnim znamenitostim ter kulturnim in zgodovinskim spomenikom, ki so že opredeljeni z odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 35/90), razglaša še naravna znamenitost in kulturni spomenik.

Kot naravna znamenitost se razglasi geološki naravni spomenik - Antiklinala v Mestinju, ki se nahaja na zemljiščih parc. št. 471/8 k.o. Pijovci, last Brežnik Rudija, Hajnsko 34 in 1176 k.o. Preloge, last Smeh Jožefa, Hohkrautova ul. 2a, Celje.

Antiklinala leži v neposredni bližini cestnega križišča za smeri Podčetrtek, Rogaška Slatina, Lemberg in Celje, ob stanovanjski hiši Mestinje št.2, kot 15 m dolg in 10 m visok profil svodasto nagubanih plasti apnenčevih peščenjakov in laporjev in je odraz tektonske aktivnosti v zemeljski preteklosti.

Antiklinala se razglaša za geološki naravni spomenik z namenom, da se omogočijo ogledi, obiski ter njeno znanstveno-raziskovalno in vzgojno-izobraževalno proučevanje, hkrati pa prepreči, da bi se s tem posegalo v njeno bistvo.

Z namenom ohranitve geološkega naravnega spomenika je na območju, opredeljenem v 2. členu tega odloka, prepovedano:
– odkopavanje, odnašanje, lomljenje ali razbijanje kamnin,
– gospodarsko izkoriščanje (odvzem) kamnin,
– izvajanje zemeljskih del (npr. izravnavanje, poglabljanje terena), ki posredno ali neposredno prizadenejo geološko naravno dediščino,
– gradnja kakršnihkoli objektov na ožjem območju geološkega naravnega spomenika,
– zasipavanje geološkega profila,
– miniranje ali povzročanje vibracij, ki lahko poškodujejo geološko naravno dediščino.
Ne glede na določilo prvega odstavka tega člena se sme s predhodnim soglasjem pristojne naravovarstvene službe in pristojnega upravnega organa občine:
– urediti geološko naravno dediščino za obisk javnosti in v ta namen zgraditi poti za obiskovalce, razgledišče in počivališče, predstaviti profil, postaviti table z obvestili ipd.
– jemati vzorce kamnin za znanstveno-raziskovalne potrebe.

Da bi naravna znamenitost služila razglasitvenim namenom, je potrebno izvesti potrebne ukrepe za njeno prezentacijo in jo vključiti v turistično ponudbo kraja.
Potrebne aktivnosti za uresničitev razvojne usmeritve iz prejšnega odstavka izvaja pristojni občinski organ in Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Celju.

Kot kulturni spomenik se razglasi:
Rodeževa domačija, ki jo sestavljajo: stanovanjska hiša, hlev z vodnjakom, svinjak, ležeči na parc. št. 128 k.o. Orehovec, kapelica, gostilna, kovačija, ležeče na parc. št. 328 k.o. Babna reka in večje gospodarsko poslopje s kozolcem, ležeče na parc. št. 127 k.o. Orehovec, last Mužerlin Jožeta, Brezje pri Lekmarju 3.

Rodeževa domačija leži pod vznožjem Sedovca. Do nje vodi makadamska pot, ki se odcepi od križišča proti Šentjurju pri Celju, Sv. Štefanu in Zibiki.

Rodeževa domačija se razglaša za kulturni spomenik zaradi izjemne lege, časa nastanka, ki sega v sredo 19. stoletja, funkcionalnosti, načina gradnje, ki izraža veliko mero estetskega pristopa in kamnoseške tradicije.

Za celotno domačijo se določi varstveni režim I. stopnje. Domačija mora ohraniti sedanjo podobo in zasnovo, brez dodatnih gradbenih posegov.

Za domačijo je potrebno izdelati natančen konservatorski program.

Za vsak poseg na objektih domačije je v celoti pristojen Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Celju.

Imetniki znamenitosti ali spomenika morajo z njim ravnati kot dobri gospodarji, jih vzdrževati oziroma ohranjati njihovo substanco, podobo in položaj v okolici, jih varovati pred nevarnostjo delovanja naravnih sil ali človeškega ravnanja.

Razglasitev naravne znamenitosti in kulturnega spomenika se vpiše v zemljiško knjigo.

Z denarno kaznijo najmanj 15.000 SIT se kaznuje za prekršek oseba, ki je lastnik ali imetnik spomenika ali znamenitosti, če:
1. ne vzdržuje njegove substance, podobe in položaja v okolici,
2. ga ne varuje pred nevarnostjo delovanja naravnih sil ali človeškega ravnanja,
3. ne dopušča ali ne omogoča strokovnim organizacijam ali osebam, ki jih one pooblastijo, preučevanja, popisovanja ali snemanja znamenitosti ali spomenika v znanstvene ali kulturne namene,
4. ne omogoča občanom dostopa do spomenika ali znamenitosti, pa to ni nevarno za spomenik ali znamenitost oziroma ne povzroči lastniku ali imetniku škode ali nesorazmernih neprijetnosti,
5. ne izroči strokovni organizaciji začasno spomenika ali znamenitosti zaradi organizacije razstave ali drugih tehtnih razlogov,
6. ne obvesti v roku 14 dni strokovne organizacije, pri kateri je spomenik ali znamenitost registriran ali popisan, o vseh spremebah stvarnih ali pravnih dejstev, pomembnih za register, popis ali evidenco,
7. ne skrbi za oznako spomenika ali znamenitosti,
8. uporablja spomenik ali znamenitost za namene ali na način, ki nasprotuje njegovi naravi ali pomenu,
9. opravi na spomeniku ali znamenitosti poseg, ki ni v skladu z navodili strokovne organizacije,
10. kljub opominu ne opravi potrebnih del na spomeniku ali znamenitosti v roku, ki mu ga je določila strokovna organizacija,
11. rabi spomenik ali znamenitost na način ali v namene, ki mu jih je pristojen organ prepovedal, pa je taka raba nevarna za obstoj in neokrnjenost spomenika ali znamenitosti,
12. krši predkupno pravico občine ali strokovne organizacije.