Na podlagi drugega odstavka 39. člena in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) ter na podlagi 17. člena statuta Občine Kranjska Gora (Uradni vestnik Gorenjske, št. 4/95) je Občinski svet občine Kranjska Gora na 43. seji dne 25. 3. 1998 sprejel

S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Kranjska Gora, ki jih je izdelal Urbanistični inštitut Republike Slovenije pod številko naloge UI 1925.

Prostorski ureditveni pogoji so prostorski izvedbeni akt, ki določa merila in pogoje za poseganje v prostor. Prostorski ureditveni pogoji določajo pogoje za vse posege v prostor, za katere je treba pridobiti lokacijsko dovoljenje in tiste posege, ki jih je treba priglasiti.

Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:
– besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih,
– grafični prikaz, ki je sestavni del predpisa in določa razmejitve ter merila in pogoje za posege v prostor na preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000, 1:2880, 1:1000 in 1:500 ter vsebuje 65 listov,
– povzetek usmeritev in opredelitev iz planskih dokumentov,
– obrazložitev in utemeljitev pogojev za posege v prostor ter
– pogoje in soglasja pristojnih organov in organizacij.

Prostorski ureditveni pogoji določajo:
– funkcijo območja s pogoji za izrabo prostora in kvaliteto graditve ali drugega posega,
– pogoje za oblikovanje posegov v prostor,
– pogoje za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč,
– pogoje za prometno urejanje,
– pogoje za komunalno in energetsko opremljanje,
– pogoje za varstvo voda,
– pogoje za varstvo naravne in kulturne dediščine ter
– posebne pogoje za posege v prostor.

(1) Skupni pogoji veljajo za vsa istovrstna območja urejanja, površine in ureditvene enote, razen če v posebnih pogojih ni določeno drugače.
(2) Pogoji so prostorsko določeni za celotno obravnavano območje, za posamezna območja urejanja, za površine, za ureditvene enote, ponekod pa tudi za posamično parcelo ali lokaliteto.
(3) Območje urejanja je prostorsko zaokroženo območje, namenjeno poselitvi in s pretežno enotno namembnostjo objektov in površin. Ureditvene enote so manjši deli območij urejanja, ki pretežno vsebujejo enovite določbe glede oblikovanja. Površine so zemljišča, ki pretežno niso namenjena poselitvi in pokrivajo prostor izven območij urejanja.

(1) Primarne dejavnosti po tem odloku so kmetijstvo, gozdarstvo, lov in ribolov.
(2) Terciarne dejavnosti po tem odloku so trgovina, promet, gostinstvo in storitve.
(3) Gostinstvo po tem odloku je gostinska dejavnost, ki se odvija v naslednjih vrstah gostinskih obratov: hoteli, moteli, penzioni, prenočišča, restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice, bari, obrati za pripravo in dostavo jedi ter turistične kmetije. Za gostinstvo po tem odloku se ne šteje dejavnost, ki se odvija v počitniških hišah in apartmajih, planinskih in drugih domovih ter kampih.
(4) Kvartarne dejavnosti po tem odloku so zdravstvo, socialno in otroško varstvo, šport in rekreacija, šolstvo, kultura, uprava, cerkev in svobodni poklici.
(5) Sekundarna bivališča po tem odloku so počitniške hiše, počitniška stanovanja, počitniški apartmaji in druge bivalne površine, ki jih lastnik uporablja delno ali pretežno za lastne potrebe in mu ne služijo za trajno bivanje.
(6) Pomožni objekti po tem odloku so objekti, navedeni v občinskem predpisu o pomožnih objektih, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje.
(7) Regulacijska linija je črta, ki omejuje površine, ki so potrebne za izvedbo in/ali rabo prometnih površin in je določena v grafičnem prikazu.
(8) Gradbena linija je črta, na katero mora biti postavljena fasada objekta in je določena v grafičnem prikazu.
(9) Gradbena meja določa skrajni zunanji rob, do katerega lahko seže tloris objekta in je določena v grafičnem prikazu.

Območje, ki se ureja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji, obsega celotno območje Občine Kranjska Gora, razen območij veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov.

(1) Prostorski ureditveni pogoji določajo merila in pogoje za naslednja območja urejanja:

(2) S prostorskimi ureditvenimi pogoji se ne urejajo območja veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov:

(3) Meja območja, ki se ureja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji, meje območij urejanja in površin ter meje ureditvenih enot so določene v grafičnem prikazu.

Funkcije območij in površin
(1) Na vseh zemljiščih so dopustne:
– ureditve infrastrukture (prometno omrežje in naprave, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– vodnogospodarske ureditve za zavarovanje pred škodo in nesrečami,
– ureditve javnih površin,
– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.
(2) V območjih za stanovanja in kmetije (SK) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– stanovanja in kmetije,
– terciarne in kvartarne dejavnosti,
– proizvodne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 120 m2, locirane so lahko le v pritličju ali kleti objekta,
– šport in rekreacija.
(3) V območjih za stanovanja (S) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– stanovanja,
– spremljajoče terciarne dejavnosti za potrebe stanovanjskih območij,
– kvartarne dejavnosti,
– proizvodne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 60 m2, locirane so lahko le v pritličju ali kleti objekta,
– šport in rekreacija.
(4) V območjih za turistične objekte (H) v ureditvenih enotah za hotele (h) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– hoteli in gostinske storitve prehrane,
– trgovina in storitve, kot dopolnilna dejavnost osnovni namembnosti, ki pa po skupni površini ne smejo preseči 1/4 zazidane površine objekta,
– rekreacija in kulturne dejavnosti, kot dopolnilna dejavnost osnovni namembnosti, ki pa po skupni površini ne smejo preseči 1/4 zazidane površine objekta,
– zdravstvene dejavnosti, in sicer brez bolnišničnih ali zdraviliških kapacitet, ki po površini ne smejo preseči 100 m2,
– stanovanje za lastnika oziroma upravljalca objekta, in sicer največ eno stanovanje na objekt.
(5) V območjih za turistične objekte (H) v ureditvenih enotah za enodružinsko gradnjo (e) so poleg namenov in dejavnosti iz prejšnjega odstavka tega člena v obstoječih stanovanjskih objektih dopustna tudi stanovanja.
(6) V območjih za komunalne dejavnosti (O) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– komunalne dejavnosti,
– promet, trgovina in storitve,
– šport in rekreacija.
(7) V območjih za proizvodnjo (P) so dopustni posegi za naslednje dejavnosti:
– proizvodnja,
– trgovina, gostinstvo in storitve,
– kvartarne dejavnosti,
– šport in rekreacija.
(8) V območjih za transport (T) so dopustni posegi za promet.
(9) V območjih za sekundarna bivališča (W) so dopustni posegi za naslednje dejavnosti:
– sekundarno bivanje,
– šport in rekreacija,
– gostinstvo,
– stanovanja, in sicer le v obstoječih stanovanjskih objektih.
(10) V območjih za rekreacijo (R) so dopustni posegi za šport in rekreacijo. Na stavbnih zemljiščih znotraj območij za rekreacijo so dopustni posegi za naslednje dejavnosti:
– šport in rekreacija,
– storitve za šport in rekreacijo,
– gostinstvo, in sicer brez nastanitvenih kapacitet.
(11) V območjih za eksploatacijo (E) so dopustni posegi:
– za izkoriščanje mineralnih surovin in
– sanacije.
(12) V območjih za pokopališče (Z) so dopustni posegi:
– v zvezi s pokopavanjem,
– parkovne ureditve in
– za cerkev.
(13) Na površinah razpršene gradnje (z) so dopustni posegi za naslednje dejavnosti:
– stanovanja in kmetije,
– proizvodnja, ki ne zahteva zunanjih deponij,
– gostinstvo in storitvene dejavnosti,
– trgovina kmetijskih pridelkov in izdelkov domače obrti,
– šport in rekreacija,
– lov in ribolov,
– kvartarne dejavnosti.
(14) Na površinah za kmetije izven vasi (k) so dopustni le posegi za kmetijstvo.
(15) Na kmetijskih zemljiščih (1), (2) so dopustni posegi za naslednje dejavnosti:
– kmetijstvo,
– šport in rekreacija, če omogočata ohranjanje kmetijske funkcije zemljišča,
– lov in ribolov.
(16) V gozdnih zemljiščih (G) so dopustni posegi za naslednje dejavnosti:
– gozdarstvo,
– šport in rekreacija, če omogočata ohranjanje prvotne funkcije zemljišča,
– lov in ribolov.
(17) Na vodnih zemljiščih (V) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– vodnogospodarske dejavnosti, razen energetske izrabe vodotokov,
– šport in rekreacija, če ne posegata bistveno v naravne razmere.
(18) Urejanje novih površin za kampiranje ni dovoljeno.

Dopustne vrste posegov
(1) Na stavbnih zemljiščih so:
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, dopustne so tudi spremembe namembnosti v dejavnosti, ki so za posamezno območje urejanja določene v 9. členu tega odloka,
– dopustne postavitve pomožnih objektov.
Določbe tega odstavka ne veljajo v območjih, za katera bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti, za območja sekundarnih bivališč (W), za sekundarna bivališča ter za ureditvene enote hoteli (h), za ureditvene enote parkovne in druge zelene površine (p) in za ureditvene enote igrišča (i).
(2) V območjih urejanja za stanovanja in kmetije (SK), za stanovanja (S), za oskrbne dejavnosti (O) in za proizvodnjo (P) so dopustne tudi novogradnje objektov. Določbe tega odstavka ne veljajo za ureditvene enote parkovne in druge zelene površine (p) in za ureditvene enote igrišča (i).
(3) V območjih za sekundarna bivališča (W) so:
– za obstoječe objekte za sekundarno bivanje dopustni le: vzdrževalna dela, adaptacije in rekonstrukcije; ni dopustno: povečevanje kapacitet ali povečevanje števila počitniških stanovanj, spreminjanje namembnosti,
– za obstoječe gostinske objekte dopustni le: vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije ter dozidave in nadzidave za izboljšanje obstoječih kapacitet do največ 20%; ni dopustno: povečevanje kapacitet,
– za obstoječe stanovanjske objekte dopustni le: vzdrževalna dela, adaptacije in rekonstrukcije; ni dopustno: povečevanje kapacitet ali povečevanje števila stanovanj.
Nove gradnje niso dopustne.
(4) Za obstoječe objekte ali stanovanja za sekundarno bivanje v območjih za stanovanja in kmetije (SK), stanovanja (S) in območjih za turistične objekte (H) so:
– za obstoječe objekte ali stanovanja za sekundarno bivanje dopustni le: vzdrževalna dela, adaptacije in rekonstrukcije; ni dopustno: povečevanje kapacitet ali povečevanje števila sekundarnih stanovanj,
– dopustne so tudi spremembe namembnosti v dejavnosti, ki so za posamezno območje urejanja določene v 9. členu tega odloka.
Nove gradnje sekundarnih bivališč ali spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v sekundarna bivališča niso dopustne.
(5) Za obstoječe objekte ali stanovanja za sekundarno bivanje na območjih razpršene gradnje (z) so:
– dopustni le: vzdrževalna dela, adaptacije in rekonstrukcije; ni dopustno: povečevanje kapacitet ali povečevanje števila sekundarnih stanovanj,
– dopustne spremembe namembnosti v dejavnosti, ki so za območja razpršene gradnje (z) določene v 9. členu tega odloka.
(6) V ureditvenih enotah hoteli (h) so:
– dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, ter spremembe namembnosti v dejavnosti, ki so za območje urejanja hoteli (H) določene v 9. členu tega odloka,
– dopustne dozidave za potrebe gostinskih storitev prehrane in za rekreacijske površine v sklopu hotela,
– dopustne rekonstrukcije fasade in razširitve z zimskimi vrtovi.
Ograjevanje funkcionalnih zemljišč tako, da je onemogočen prehod pešcev, ni dopustno.
(7) Za obstoječe hotelske objekte izven ureditvenih enot hoteli (h) in za počitniške domove niso dopustne spremembe namembnosti v stanovanja, dopusti se le stanovanje za lastnika oziroma upravljalca objekta, in sicer največ eno stanovanje na objekt.
(8) V ureditvenih enotah parkovne in druge zelene površine (p) so dopustni posegi za:
– parkovne ureditve in ureditve zelenih površin, ureditve otroških igrišč, postavitve parkovne opreme kot so klopi in lope za počitek.
Gradnja objektov ni dopustna. Odstranitev visokodebelne vegetacije je dopustna le kot sanitarna sečnja ali v sklopu parkovne ureditve.
(9) V ureditvenih enotah igrišča (i) so dopustni posegi za:
– ureditve rekreacijskih in športnih igrišč.
Gradnja objektov ni dopustna.
(10) Izven stavbnih zemljišč, razen v območjih, za katera bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti, so:
– dopustne postavitve pomožnih objektov za potrebe kmetijstva,
– dopustne ograje za potrebe varstva narave, gozdarstva, kmetijstva, varstva voda, lova in rekreacije; čredinke na pašnikih so dopustne le kot začasni objekt, ki ga je treba izven pašne sezone odstraniti.
(11) Postavitve začasnih objektov za prireditve so dopustne v območju urejanja, v katerem poteka prireditev, in v območjih urejanja, ki nanj neposredno mejijo. Postavitve morajo biti skladne s programom prireditve. Skladnost s programom prireditve ugotavlja občinska uprava Občine Kranjska Gora.
(12) Novogradnje hotelov in penzionov so dopustne do največje dopustne kapacitete 150 postelj.

(1) Zazidana površina posameznega objekta ne sme preseči 280 m2, razen v območjih za proizvodnjo (P).
(2) V ureditvenih enotah vas (v) pri novih gradnjah indeks zazidanosti, to je razmerje med površino zemljišča/parcele in zazidano površino objekta, ne sme preseči 0,3. Najmanj 10% zemljišča mora biti ozelenjenega.
(3) V ureditvenih enotah enodružinska zazidava (e) indeks zazidanosti ne sme preseči 0,3, najmanj 20% zemljišča pa mora biti ozelenjenega.
(4) V ureditvenih enotah hoteli (h) indeks zazidanosti ne sme preseči 0,3, najmanj 40% zemljišča mora biti ozelenjenega.
(5) V območjih za rekreacijo (R) mora biti najmanj 40% zemljišča ozelenjenega.
(6) V območjih za proizvodnjo (P) in v območjih za komunalne dejavnosti (O) mora biti najmanj 10% zemljišča ozelenjenega.

Varstvo voda
(1) Vse objekte, ki imajo ali so priključeni na vodovod, je potrebno priključiti na javno kanalizacijo za odvod odpadne vode in na čistilno napravo za njeno čiščenje.
(2) Do izgradnje omrežja in naprav za odvod in čiščenje odpadnih voda so obvezne dvoprekatne nepretočne greznice, ki jih prazni in vsebino odvaža pooblaščena organizacija na čistilno napravo. Na območjih, kjer gradnja javne kanalizacije ni smiselna (Srednji vrh, Radovna), je dopustna gradnja manjših bioloških čistilnih naprav.

Varstvo pred hrupom in svetlobnim onesnaženjem
(1) V območjih za stanovanja in kmetije (SK) so posegi dopustni, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih za III. območje dopušča uredba o hrupu v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list RS, št. 45/95).
(2) V območjih za stanovanja (S) so posegi dopustni, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih za III. območje dopušča uredba o hrupu v naravnem in bivalnem okolju.
(3) V območjih za turistične objekte (H) so posegi dopustni, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih za III. območje dopušča uredba o hrupu v naravnem in bivalnem okolju.
(4) V območjih za sekundarna bivališča (V) so posegi dopustni, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih za III. območje dopušča uredba o hrupu v naravnem in bivalnem okolju.
(5) Na površinah razpršene gradnje (z) so posegi dopustni, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih za III. območje dopušča uredba o hrupu v naravnem in bivalnem okolju – omejitev ne velja za objekte, ki neposredno mejijo na magistralno ali regionalno cesto.
(6) Izven naselij, izven obstoječih prometnic in izven območij za rekreacijo so posegi dopustni, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih za II. območje dopušča uredba o hrupu v naravnem in bivalnem okolju – omejitev ne velja za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, oskrbo planinskih koč in reševanje.
(7) Postavitev naprav, ki z laserskim žarkom osvetljujejo nebo ali pobočja, ni dopustna.

V varovalnih gozdovih (Gv), v varstvenih območjih vodnih virov in voda, v območjih varstva naravne in kulturne dediščine, v območjih zemljišč, ki so trajno namenjena kmetijstvu – 1. območje kmetijskih zemljišč (1) ter v območjih rezervatov in varstvenih pasov infrastrukturnega omrežja in naprav, ki so določeni v grafičnih prikazih, je izvajanje posegov omejeno skladno z veljavnimi predpisi ter s pogoji, opredeljenimi v 46., 47. in 50. členu tega odloka.

(1) Na območjih, za katera je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov, so do sprejetja le-teh dopustne le naslednje vrste posegov:
• v območjih za stanovanja in kmetije (SK); stanovanja (S), turistične objekte (H), komunalne dejavnosti (O) in v območjih pokopališč (Z):
– nujna vzdrževalna dela, adaptacije in rekonstrukcije ter dozidave in nadzidave na obstoječih objektih in napravah,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v dejavnosti, ki so na podlagi 9. člena tega odloka dopustne v tem območju,
– postavitve pomožnih in začasnih objektov in naprav ter ozelenitve, ki jih morajo lastniki odstraniti na lastne stroške pred pričetkom izvajanja prostorskega izvedbenega načrta, če so v nasprotju s predvidenimi posegi v prostorskem izvedbenem načrtu,
– gradnje in rekonstrukcije infrastrukturnega omrežja in naprav;
• v območjih za rekreacijo (R):
– nujna vzdrževalna dela,
– postavitve pomožnih objektov za kmetijstvo in začasnih objektov,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za šport in rekreacijo, storitve za šport in rekreacijo ter gostinstvo,
– gradnje in rekonstrukcije infrastrukturnega omrežja in naprav.
(2) Ti posegi so dopustni pod pogojem, da ne bodo ovirali kasnejšega načrtovanja in da so skladni s predvidenimi ureditvami. Skladnost s predvidenimi ureditvami ugotavlja občinska uprava Kranjska Gora na podlagi programske zasnove ali osnutka prostorskega izvedbenega načrta.

(1) V območjih varovanih pogledov, ki so označeni v grafičnih prikazih, niso dopustne gradnje in ureditve, ki bi zakrile kvalitetne poglede na objekte, naselja, naravne dominante ali dolge poglede na okolico.
(2) Varovane gozdne robove, živice, drevesa, skupine dreves in naravne oblike terena, ki so označeni v grafičnih prikazih, je treba ohranjati in varovati tako, da se ne spremeni njihova oblika. V varovanih gozdnih robovih sta dopustna sanitarna sečnja in obnavljanje rastlinskih sestojev.
(3) Varovana drevesa v naseljih je potrebno v primeru sanitarne sečnje nadomestiti, in sicer z isto drevesno vrsto. Nadomestitev z drugo drevesno vrsto je dopustna v primeru bolezenske ogroženosti dotedanje vrste.

Pri določanju višine objektov je treba poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja oziroma zaselka, tako da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja oziroma zaselka.

(1) Pomožni objekti, razen kozolcev in čebelnjakov, morajo biti postavljeni v neposredni bližini osnovnega objekta, tako da objekti tvorijo zaključeno gručo poslopij. Koritasti silosi morajo biti postavljeni v vasi ali na njenem robu.
(2) Začasnih objektov ni dopustno postavljati v območjih ali v neposredni bližini objektov naravne dediščine.

Oblikovanje stavbne mase
(1) Strehe morajo biti dvokapnice nad osnovnim tlorisom; nad sestavljenim tlorisom so dopustne tudi večkapnice. Sleme mora potekati v smeri daljše stranice.
(2) Strešine morajo biti v istem naklonu 35° do 45°. Drugačen naklon strehe od predpisanega naklona v pogojih za oblikovanje v ureditvenih enotah je dopusten na nestanovanjskih objektih:
– če gre za rekonstrukcijo obstoječe položnejše ali strmejše strehe in je ta pogojena s celovitim oblikovanjem ali zasnovo objekta ali
– če funkcija objekta zahteva širino objekta, ki presega 15 m.
(3) Ravna streha je dopustna le če:
– gre za ureditev terase za gostinsko dejavnost,
– je objekt v celoti vkopan pod raven terena ali
– objekt leži na pobočju in je del vkopan.
(4) Prostostoječi pomožni objekti morajo imeti simetrično dvokapnico v naklonu 35° do 45°, enokapnice in ravne strehe niso dopustne. Pomožni objekti kot prizidki na fasadah, ki so vidne z javnih površin, morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša oziroma nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha, ali se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha. Vrtne ute imajo lahko šotorasto streho.

Gradbeni materiali
Strehe morajo biti krite s kritino golobjesive barve. Dopustne so le kritine z majhnimi strešniki. Svetla pločevinasta kritina, ki ne oksidira in ima močen odsev, ter prosojna barvasta kritina ni dopustna. Bakrena kritina je dopustna na cerkvah, kapelicah, znamenjih in vilah.

Vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave
(1) Za vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje.
(2) Dozidave in nadzidave objektov se morajo skladati s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega objekta.

Rušitev
V primeru, da se ob gradnji novega objekta del obstoječega poruši, je potrebno ohranjeni del obstoječega in nov objekt povezati v enotno oblikovano stavbno maso; nakloni strešin in kritina morajo biti enaki.

Pomožni objekti
(1) Pomožni objekti izven ureditvenih območij morajo biti pretežno izvedeni v lesu, dopustni so le točkovni temelji in montažni betonski stebri. Pri oblikovanju je treba upoštevati razmerja in oblikovanje tradicionalnih pomožnih objektov.
(2) Pomožni objekti morajo biti izvedeni tako, so lahko odstranljivi in je po njihovi odstranitvi možna enostavna vzpostavitev prejšnjega stanja v prostoru. Pomožni objekti, ki so postavljeni stikoma z osnovnim objektom, morajo biti iz lesa, dopustni so le točkovni temelji. Izvedeni morajo biti skladno z oblikovanjem osnovnega objekta.
(3) Stebri kozolcev so lahko betonski.
(4) Prostostoječi pomožni objekti morajo imeti podolgovat tloris.
(5) Vrtne ute morajo biti lesene. Stojnice morajo biti lesene, streha mora biti lesena, platnena ali iz plastificiranega tekstila.
(6) Lahke montažne (plastične, pločevinaste, platnene) garaže niso dopustne.
(7) Sončnih zbiralnikov ni dopustno postavljati nad slemenom strehe.
(8) Stolpni silosi morajo biti postavljeni pod streho hleva oziroma gospodarskega poslopja.

(1) Površine trgov in glavnih vaških cest naj bodo urejene tako, da se s tlaki ločijo primarne vozne površine od drugih voznih in peš površin. Na ožinah, kjer odmik med obstoječimi objekti ne omogoča normalne izvedbe peš in voznih površin, naj bo vedno urejena minimalna širina za pešce (najmanj 60 cm) vsaj na eni strani vozišča, vozišče pa naj se zoža.
(2) Pri urejanju javnih površin in pri prometnih ureditvah niso dopustne odstranitve varovanih dreves, ki so določena v grafičnem prikazu. V primeru potrebne sanitarne sečnje varovanega drevesa je potrebna nadomestitev odstranjenega drevesa na isti lokaciji.
(3) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.

(1) Ulična oprema in turistične oznake morajo biti locirane tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih ljudi, da ne zastirajo značilnih pogledov ter da ne ovirajo prometa interventnih vozil in vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.
(2) Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemenom hiš.
(3) Utripajoče svetlobne reklame so dopustne pod višino kapu in do površine 1 m2.
(4) Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2,2 m nad pločnikom.
(5) Trajno postavljanje kioskov in prodajnih prikolic ni dopustno.

(1) Oblikovanje ograj ob javnih površinah se mora zgledovati pri tradicionalnih primerih ograjevanja parcel z značilnimi vertikalnimi ali horizontalnimi lesenimi elementi, dopustne so tudi žive meje in polni zidovi (in sicer kamen ali ometan zid). Žične ograje so dopustne za zaščitne ograje (na primer varstvo vodnih virov) in na športnih igriščih.
(2) Višina ograje ne sme presegati 1,2 m, višje ograje so dopustne le kot protihrupne ali zaščitne ograje. Odmik med dvema ograjama vrtov oziroma parcel pri dovoznih cestah mora biti najmanj 5 m.
(3) Protihrupne ograje morajo biti pretežno lesene ali ozelenjene. Varovalne ograje ob cesti in na mostovih v naseljih in v območju Triglavskega narodnega parka morajo biti obložene z naravnimi materiali (kamen, les), nosilni del je lahko kovinski.

(1) Nova šotorišča in kampi morajo biti urejeni tako, da so v zimskem času odstranjeni vsi začasni objekti, vključno s prikolicami.
(2) Ureditve rekreacijskih površin izven ureditvenih območij naselij morajo biti izvedene brez ograj, dopustne so le lesene ograje okrog manež. Objekti niso dopustni, tudi te ureditve ne smejo biti vir odpadnih voda.

(1) Po gradbenih delih je potrebno neutrjene površine zavarovati pred erozijo in ozeleniti. Izven naselij je potrebno za ozelenjevanje uporabljati praviloma samonikle vrste.
(2) Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je potrebno zavarovati pred erozijo. Brežine z blagimi nagibi je potrebno zavarovati pred erozijo in ozeleniti. V primeru strmejših brežin, kjer naravna zavarovanja niso zadostna, je treba uporabljati za zavarovanje take elemente, ki omogočajo kasnejšo zatravitev ali zasaditev z grmovnicami.
(3) Betonski oporni zidovi morajo biti obloženi z avtohtonim kamnom ali arhitekturno oziroma krajinsko oblikovani.

Ureditve vodotokov in hudournikov morajo biti izvedene predvsem iz naravnih materialov. Drevesno in grmiščno vegetacijo ob vodotokih je potrebno v čim večji meri ohranjati oziroma med izvajanjem posega ali takoj po njem površine sanirati ali renaturirati.

(1) Z urejanjem kmetijskih zemljišč ter z gradnjo kmetijskih in gozdnih prometnic se ne sme sprožiti nevarnih erozijskih procesov, porušiti ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtoka visokih voda in hudournikov. Urejanje je treba izvajati pravočasno, da se površine zarastejo do jesenskega deževja.
(2) Pri urejanju kmetijskih zemljišč je treba:
– ohranjati pasove vegetacije in posamezna debelejša drevesa ali skupine dreves, kjer razmere to dopuščajo,
– ohranjati gozdni rob oziroma ga na novo zasaditi ali okrepiti.

Po končani rabi je potrebno kamnolome in gramoznice sanirati v prvotno rabo prostora (na primer gozd, kmetijske površine).

(1) V ureditveni enoti vas (v) se mora arhitekturno oblikovanje posegov zgledovati po oblikovnih kvalitetah krajevno značilne arhitekture.
(2) Za oblikovanje stanovanjskih objektov velja:
– tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1: 1,4,
– višina: največ P+1+M, kjer je pritličje pri vhodu največ 30 cm nad terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom, kolenčni zid je lahko visok največ 40 cm.
(3) Za oblikovanje gospodarskih poslopij, obrtnih delavnic ter objektov terciarnih in kvartarnih dejavnosti velja:
– tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1: 1,5,
– višina gospodarskih poslopij: največ P+1+M,
– višina obrtnih delavnic ter objektov terciarnih in kvartarnih dejavnosti: največ P+1+M, kolenčni zid je lahko visok največ 40 cm.
(4) Vetrolovov ni dopustno dodajati na fasade objektov krajevno značilne arhitekture, ki so vidne z javnih površin.
(5) Pri zatrepih, ki so delno ometani in delno obloženi z lesom, mora biti delitev izvedena vodoravno.
(6) Napušči morajo biti bodisi tanke površine z vidnimi konstrukcijskimi elementi (legami) ali pa ometani z zaokrožitvijo med fasado in kapom (tradicionalna oblika napušča). Kap je lahko zaprt z opažem v vodoravni ravnini, vendar tako, da se ne povečuje debelina kapu.
(7) Odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad, katerih strešine morajo imeti enak naklon kot osnovna streha (toleranca 10°). Razmerje frčad mora biti usklajeno s celotno fasado objekta. Celotna dolžina frčad na strehi, ki je vidna z javnih površin, ne sme presegati ene tretjine dolžine strehe. Strešine frčad ne smejo biti višje od osnovne strehe, čopi na frčadah niso dopustni.
(8) Balkoni oziroma ganki na čelnih fasadah stanovanjskih objektov so dopustni na zatrepu. Balkoni oziroma ganki na vzdolžnih fasadah stanovanjskih objektov in gospodarskih poslopij so dopustni v nadstropju.
(9) Ograje balkonov oziroma gankov morajo biti izvedene v lesenem opažu, ki je položen vertikalno. Razmik med deskami ne sme biti večji od 2 cm.
(10) Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke ali iz umetnih snovi ter zasteklitve s steklaki niso dopustne.
(11) Za zaščito opažev in ograj je dopustna uporaba zaščitnih sredstev v sivi do grafitnosivi ali temnorjavi barvi.
(12) Določbe tega člena veljajo tudi za gradnjo na zazidanih stavbnih zemljiščih izven naselij (z).

(1) V ureditveni enoti enodružinska zazidava (e) veljajo naslednja pravila za oblikovanje:
stanovanjski objekti:
– višina: največ VP+1+M, kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 100 cm nad terenom, kolenčni zid ne sme biti višji od 100 cm.
(2) Objekti za terciarne in kvartarne dejavnosti
– višina: do VP+1+M, kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 100 cm nad terenom.
(3) Glede oblikovanja zatrepov, napuščev, odpiranja strešin in ograj balkonov veljajo določbe prejšnjega člena tega odloka.

V ureditveni enoti vrstne hiše in dvojčki (vd) za oblikovanje stanovanjskih dvojčkov in vrstnih hiš velja:
– nadzidava ni dopustna,
– v sklopu rekonstrukcije strehe je dopustno mansardne prostore urediti v bivalne površine, rekonstrukcija mora biti izvedena tako, da je streha oblikovana in izvedena enotno za celoten objekt oziroma niz vrstnih hiš,
– glede oblikovanja zatrepov, napuščev, odpiranja strešin in ograj balkonov veljajo določbe 32. člena tega odloka.

V ureditveni enoti stanovanjski bloki in stolpiči (bs) za oblikovanje stanovanjskih blokov in stolpičev velja:
– dozidave stanovanjskih blokov oziroma stolpičev morajo biti oblikovane in izvedene enotno za cel objekt,
– dozidave vhodov so dopustne za skupne potrebe stanovalcev (vetrolov, vhodni prostor z nabiralniki, prostor za smeti ali kolesarnica ipd.); dopustne so tudi razširitve bivalnih prostorov za zimske vrtove,
– v sklopu rekonstrukcije strehe je dopustno mansardne prostore urediti v bivalne površine, rekonstrukcija mora biti izvedena tako, da je streha oblikovana in izvedena enotno za celoten objekt,
– zasteklitve balkonov morajo biti izvedene enotno za cel objekt.

V ureditveni enoti posamični objekti s svojstvenim oblikovanjem (x) morajo posegi na obstoječih objektih upoštevati oblikovne značilnosti in kvalitete obstoječih objektov ter jih dopolnjevati.

V ureditveni enoti dvorane in proizvodni objekti (d) za oblikovanje obstoječih objektov velja:
– nadzidave so dopustne tako, da se s tem doseže enotno oblikovanje zaključene stavbne mase.

(1) Gradbena parcela se določa glede na velikost in namembnost objekta, lego sosednjih objektov, oblikovanost zemljišča in glede na posestne meje. Gradbena parcela za prosto stoječ individualni stanovanjski objekt meri največ 600 m2. Pri določanju gradbene parcele kmetije se upošteva tudi medsebojna razporeditev objektov kmetije, vrsta kmetijske proizvodnje in potrebni manipulativni prostor za kmetijsko mehanizacijo. Gradbena parcela kmetije meri najmanj 2000 m2.
(2) Funkcionalno zemljišče se določa glede na velikost in namembnost objekta ter oblikovanost zemljišča. Omogočati mora normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, vključno s parkiranjem, razen v primeru, da je del teh potreb s pogodbo zagotovljen na drugem zemljišču.
(3) Za stanovanjske objekte je širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta najmanj 2,5 m, širina dovoza do objekta pa najmanj 3 m. Za kmetijske objekte je širina funkcionalnega zemljišča ob objektu najmanj 2,5 m, širina dovoza pa najmanj 3,5 m. Če je dejansko zemljišče pri obstoječih objektih manjše od funkcionalnega zemljišča, ugotovljenega na osnovi navedenih meril, se upošteva dejanska površina zemljišča (parcele).

(1) Varovana površina za mirujoči promet, ki je določena v grafičnem prikazu, je površina, ki se varuje za ureditev skupnih javnih parkirišč, na njej niso dovoljeni posegi, ki bi onemogočali kasnejšo ureditev parkirišča.
(2) Varovano območje peš povezave, ki je določeno v grafičnem prikazu, pomeni smer javne peš povezave, ki jo je potrebno omogočiti. Natančen potek trase peš povezave se prilagodi razmeram v prostoru.

(1) Pri rekonstrukcijah cest in preplastitvah je potrebno višino cestišča in površin za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost ne poslabša.
(2) Kjer ureditve prometnic prečkajo planinske in druge poti, je treba te poti na novo urediti in označiti.
(3) Kmetijske in gozdne prometnice smejo biti široke največ 3 m, razen v ostrih zavojih; pri tem so na ravnih delih mestoma dopustne ureditve izogibališč in deponij za les.

(1) Pri objektih z dejavnostmi, ki so vezane na individualni motorni promet (trgovine, gostinski obrati, servisi, delavnice za popravila avtomobilov, banke, pošte ipd.) ali pa so potrebne manjše deponije, je treba zagotoviti parkirne prostore oziroma deponije na funkcionalnem zemljišču pri objektu, na skupnem funkcionalnem zemljišču za več objektov skupaj ali pogodbeno na drugem zemljišču. Zagotovitev parkirnih prostorov na javnih parkirnih površinah je dopuščena le izjemoma, in sicer na podlagi soglasja občinske uprave Občine Kranjska Gora. Občinska uprava soglasje izda v primeru, da javne parkirne površine zadoščajo, ali v primeru, da nosilec dejavnosti zagotovi sofinanciranje izgradnje novih javnih parkirnih površin.
(2) Parkirišča morajo biti locirana ob objektu ali za njim, kadar to dopuščajo prostorske možnosti. Parkirišča, ki po površini presegajo 100 m2, je treba členiti v več manjših enot in jih ločiti z zasaditvami, spremembami tlakov ali drugimi oblikovalskimi elementi; zahteva ne velja za začasna parkirišča v času prireditev.
(3) Parkirišča za potovalne kombije morajo biti opremljena s sanitarijami in sanitarnim prostorom za zbiranje odplak iz potovalnih kombijev.
Varianta: Parkirišča za potovalne kombije je dopustno urediti le na naslednjih lokacijah: parkirišče ciljni plato Podkoren, parkirišča pod Vitrancem in v obstoječih kampih.
(4) Parkirišča izven ureditvenih območij naselij naj se fizično omejijo, tako da se prepreči neurejeno parkiranje. Fizične ovire naj bodo izvedene z naravnim gradivom (oblice ali kamen kot robniki, lesena ograja – plot).

(1) Komunalne in energetske ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja varstvo okolja in ustreza pogojem obrambe in zaščite.
(2) Komunalno omrežje in naprave morajo biti vkopani v teren. Zemljišča tras podzemnih napeljav oziroma vodov je potrebno po izvedbi napeljave sanirati tako, da se odstrani odvečni material, teren pa zatravi oziroma zasadi s samoniklimi grmovnicami.
(3) Nadzemne komunalne in energetske objekte je treba postavljati nevpadljivo, predvsem ne na osrednjih prostorih naselja (vaških trgih in glavnih vaških ulicah). Objekti morajo biti arhitekturno oblikovani. Postavitve teh objektov v območjih varstva naravne in kulturne dediščine niso dopustne.

Odvajanje odpadnih voda
Meteorne vode z utrjenih površin v naseljih se morajo odvajati površinsko ali v ponikovalnice. Meteorne vode s parkirišč je potrebno odvajati preko lovilcev olj.

Energetska oskrba
Prostozračni elektrovodi ne smejo potekati v smeri varovanih pogledov.

Odstranjevanje odpadkov
Odjemna mesta s kontejnerji ali zabojniki v naseljih morajo biti urejena na vizualno neizpostavljenih lokacijah, imeti morajo utrjeno površino, tako da je omogočeno enostavno čiščenje.

(1) Vse obstoječe vodne vire je potrebno varovati pred onesnaženjem in jih vzdrževati za oskrbo v izrednih razmerah in za požarno varnost.
(2) Pri odvzemanju vode iz vodotoka je treba zagotoviti ekološko sprejemljiv pretok vode, kot ga določi pooblaščena strokovna institucija. Ekološko sprejemljiv pretok vode je tisti, ki v sušnih razmerah omogoča preživetje, ob ugodnejših razmerah pa uspešen razvoj živali vseh vrst.

Za potrebe vzdrževanja vodotokov je treba zagotoviti najmanj 10-metrski odmik objektov od roba struge, razen za mline, žage in male hidroelektrarne. Za vse posege v tem pasu je potrebno pridobiti mnenje pristojnega upravnega organa za varstvo voda in pristojnega zavoda za varstvo naravne dediščine.

(1) Pri urejanju objektov in naprav z derivacijo (npr. malih hidroelektrarn, mlinov, žag in ribogojnic) odvzem vode ne sme ovirati pretoka visokih voda. Če je to potrebno zaradi ohranitve življenjskih razmer v vodotoku, mora investitor zagotoviti ustrezen prehod rib.
(2) Peskolovi in cevovodi morajo biti vkopani, zemljišče pa sanirano in krajinsko nemoteče zavarovano proti eroziji. Odvečni odkopani material ni dopustno odlagati v strugo ali ga nezavarovanega odlagati na strmih pobočjih in brežinah, deponijo odkopanega materiala je potrebno ozeleniti. Na zajetjih, ob trasi cevovoda in na izpustu niso dopustne vidne betonske površine.
(3) V lokacijskem postopku je potrebno obravnavati potrebe vseh uporabnikov vode na vplivnem območju.
(4) Strojnica malih hidroelektrarn mora biti postavljena nevpadljivo in po velikosti ne sme presegati dimenzij, ki jih narekuje tehnologija. Generatorska etaža strojnice s pristopom mora biti nad nivojem stoletne visoke vode. Če je strojnica v poplavnem območju, je to lokacijo potrebno strokovno utemeljiti s hidravličnimi presojami. Strojnica ne sme ovirati dostopa do struge zaradi vzdrževalnih ali intervencijskih del. Streha mora biti simetrična dvokapnica z naklonom 35° do 45°. Ograje okrog strojnice niso dopustne.

Pri posegih v vodni svet za potrebe rekreacije je potrebno ohraniti zveznost vodnega telesa, spremembe pretoka nizkih in srednjih voda niso dopustne. Posegi morajo biti izvedeni tako, da so v največji možni meri ohranjene naravne lastnosti struge.

(1) Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili naravno ali kulturno dediščino, niso dovoljeni.
(2) Za vse posege na objektih in v območjih naravne in kulturne dediščine, prikazanih v grafičnem prikazu, je potrebno pridobiti strokovno mnenje pristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
(3) Za objekte, ki so kulturna dediščina, odstranitev objekta praviloma ni dopustna, izjemoma in s soglasjem pristojne službe za spomeniško varstvo je dopustna nadomestitev, pod pogojem, da se ohranijo značilnosti prvotne stavbe.
(4) V območjih in na objektih naravne in kulturne dediščine postavitve reklam niso dopustne.

(1) Na stavbnem zemljišču parc. št. 1094/2 in 1094/5 k.o. Rateče so dopustni le posegi za:
– gostinstvo,
– šport in rekreacijo,
– gozdarstvo in lovstvo;
višina objektov ne sme preseči P+M, zazidana površina ne sme preseči 350 m2, parkirišča morajo biti urejena na stavbnem zemljišču, in sicer kot utrjena trava ali tlakovana.
(2) Na stavbnem zemljišču parc. št. 668/2, 667/2, 665/2 in 665/3 ter 664/2 k.o. Rateče so dopustni le posegi za bencinski servis, površina, namenjena prodaji prehrambenih izdelkov ne sme preseči 10 m2.

Rateče (R SK1/1)
Na stavbnem zemljišču parc. št. 169/1 ter na parc. št. 1223 in 1224 k.o. Rateče:
– indeks zazidanosti ne sme preseči 0,2,
– maksimalna zazidana površina posamičnega objekta je 280 m2,
– etažnost ne sme preseči P+1+M na najvišji strani objekta,
– parkirišča mora investitor zagotoviti na lastnem zemljišču.

Rateče (R W1)
V območju so poleg posegov, določenih v 10. členu tega odloka:
– na obstoječih objektih dodatno dopustni posegi za gostinstvo in počitniške domove,
– dopustne gradnje novih stanovanjskih hiš.

Pobočja Podršaka in Loma
Dopustna je tudi ureditev nadaljevanja sedežnice ob planiških skakalnicah do grebena ter ureditev sankaške proge od zgornje postaje sedežnice po grebenu Loma do Podršaka in Planice.

Na stavbnem zemljišču parc. št. 1348/2, 1348/3-del, 1348/5 in 1348/6 k.o. Rateče so dopustni le posegi za:
– gostinstvo,
– šport in rekreacijo,
– gozdarstvo in lovstvo.

Rateče – Suše (R E1)
V območju je poleg posegov, dovoljenih v 9. členu tega odloka, dopustno tudi odlaganje odpadnega gradbenega materiala v sklopu sanacije peskokopa.

Korensko sedlo – mejni prehod (KG T3) in zazidana stavbna zemljišča razpršene gradnje v neposredni bližini navedenega območja (parc. št. 732/16, 732/17, 732/18-del, 732/19-del, 766/1 del, 766/2 in 791/1 k.o. Podkoren.
Dopustne so terciarne in kvartarne dejavnosti, gostinske nastanitvene kapacitete niso dopustne.

Podkoren – vzhod (KG SK2)
Na parcelah 176, 178/2, 179/1, 179/2, 179/3, 179/4 in 185 dopusti tudi gradnja novih objektov za potrebe širitve žage, ki po skupni površini lahko presegajo 120 m2.

Smučišča Podkoren (KG R1) in Poligon Podkoren (KG R2/2)
(1) Na stavbnih zemljiščih (z) so dopustni le posegi za potrebe:
– žičnic in
– gostinstva za potrebe smučišča, ureditev nastanitvenih kapacitet ni dopustna;
višina objektov ne sme preseči višine P+M.
(2) Sprememba namembnosti obstoječih kmetijskih objektov ni dopustna.

Poligon Podkoren (KG R2/1)
(1) Na stavbnih zemljiščih (z) so dopustni le posegi za potrebe:
– žičnic,
– novogradnje za izvedbo smučarskih prireditev,
– parkirišča, vključno z ureditvami za potovalne kombije,
– javnih sanitarij,
– postavitve začasnih objektov za potrebe gostinstva in storitev v času prireditev, skladno z zahtevami 10. člena tega odloka;
– gostinstva za potrebe smučišča, ureditev nastanitvenih kapacitet ni dopustna.
(2) Višina objektov ne sme preseči višine P+1+M.

Vrh Vitranca
Na stavbnem zemljišču (z) so dopustni le posegi za potrebe gostinstva, ureditev nastanitvenih kapacitet ni dopustna.

(1) V območjih za rekreacijo: Smučišča Planica (R R2), Smučišča Lom (R R3), Smučišča Podkoren (KG R1), Smučišča Kranjska Gora (KG R3), Smučišča Gozd Martuljek (KG R7) in Smučišča Mojstrana (DM R4) so dopustni le naslednji posegi:
– postavitve žičnic,
– ureditve smučišč in sankališč ter ureditve za druge športe na snegu,
– ureditve javnih sanitarij,
– postavitve začasnih objektov za potrebe gostinstva in storitev v času prireditev, skladno z zahtevami 10. člena tega odloka;
na obstoječih objektih so dopustni le naslednji posegi:
– vzdrževanje, adaptacije in rekonstrukcije,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov (razen objektov za kmetijstvo) za šport in rekreacijo, storitve za šport in rekreacijo ter gostinstvo za potrebe smučišča brez nastanitvenih kapacitet,
– odstranitev objektov,
– na obstoječih stanovanjskih objektih so dopustne dozidave in nadzidave za potrebe stanovanj.
(2) Višina objektov ne sme preseči P+M.

Kranjska Gora
Za urejanje cest so določeni minimalni ulični profili, in sicer:
– vstopna cesta od magistralne ceste do policije – širina je 7 do 10 m (7 m vozišče oziroma 10 m vozišče v križišču),
– vstopna cesta od policije do Borovške ceste – širina je 11 m (1 m pločnik, 1,5 m zelenica, 7 m vozišče oziroma 10 m vozišče v križišču, 1,5 m pločnik),
– Borovška cesta, odsek od vstopne ceste do trga pred hotelom Razor – širina je 17 do 18 m (2-3 m pločnik, 1,5 m zelenica z drevoredom, 2 m vzdolžno parkiranje, 6 m vozišče, 2 m vzdolžno parkiranje, 1,5 m zelenica, 2 m pločnik), zožan profil – širina je 14 m (2-3 m pločnik, 1,5 m zelenica, 6 m vozišče, 1,5 m zelenica, 2 m pločnik),
– Kolodvorska ulica, odsek od Koroške ulice do dvorane – širina je 15,5 do 16 m (3 m pločnik, 1,5 m zelenica, 4,5 m prečno parkiranje, 5,5 m vozišče, 1 do 1,5 m pločnik),
– Vršiška cesta, odsek ob Pišnici – širina je 15 do 34 m (1 m zelenica, 1,5 m kolesarska steza, 1 m zelenica, 6 m vozišče, 2 do 20 m zelenica z drevoredom, 1,5 m kolesarska steza, 2 do 3 m pločnik),
– Koroška ulica, odsek mimo avtobusne postaje – širina je 10 do 10,5 m (1 do 1,5 m pločnik na južni strani, 6 m vozišče, 1,5 m zelenica, 1,5 m pločnik), odsek mimo šole – širina je 14 m (2 m pločnik na južni strani, 5,5 m vozišče, 1,5 m pločnik, 4,5 m prečno parkiranje, 0,5 m zelenica do ograje).

Kranjska Gora (KG SK3)
V območju Trgovsko-gostinskega centra (ureditvena enota x) so dozidave dopustne le za potrebe funkcionalnih izboljšav obstoječih objektov; nadzidave in novogradnje niso dopustne.

Kranjska Gora – Čičare (KG S2) in Črtenje (KG S3)
V območju Čičare (KG S2) in Črtenje (KG S3) so dozidave dopustne le za potrebe funkcionalnih izboljšav obstoječih objektov; nadzidave in novogradnje objektov in pomožnih objektov niso dopustne.

Kranjska Gora – pod Vitrancem (KG H2/1)
(1) Dopusti se novogradnja objekta za gostinsko dejavnost na parceli št. 557/1 k.o. Kranjska Gora.
Pogoji za oblikovanje so:
– max. vertikalni gabarit objekta: P+2+M,
– orientacija slemena je določena v grafičnem prikazu, dopustna odstopanja do 10°,
– najmanj 50% zelenih površin,
– parkirišča morajo biti zagotovljena na lastnem zemljišču,
– dostop do parcele mora biti urejen ob vznožju ježe (nasipa nekdanje železnice).
(2) Dopustna je ureditev pešpoti preko ježe, kot je določena v grafičnem prikazu.

Kranjska Gora (KG SK3/1)
Trgovine z zunanjimi deponijami niso dopustne.

Kranjska Gora – železniška postaja (KG SK3/2)
(1) Dejavnosti za oskrbo in storitve so dopustne v objektih, ki ležijo v bližini Koroške ulice in ob podaljšku Kolodvorske ulice (objekti z zaporedno številko 13, 14, 15, 16 in 17 v grafičnem prikazu). V stanovanjskih objektih so dopustne dejavnosti kot delo na domu za njihove prebivalce in ki niso vezane na dodatni promet v območju.
(2) Oblikovanje:
– min. odmik od parcelne meje: 4 m, izjemoma 3 m, če je objekt postavljen pod kotom (nad 150) na parcelno mejo,
– tloris: podolgovat, razmerje stranic min. 1: 1,5,
– višina stavbe: P+1+M, dopustna je podkletitev, max. višina kote pritličja 50 cm nad koto raščenega oziroma urejenega terena, višina kolenčnega zidu max. 40 cm,
– naklon vseh strešin 40° – 45°, enotna siva kritina (golobje siva, ne temna) za celotno območje, objekti, ki so povezani morajo imeti enak naklon in isto slemensko višino,
– pogoji so določeni tudi v grafičnem prikazu.

Kranjska Gora – Prisank (KG H4)
(1) Na zemljišču parc. št. 488/1 je dopustna le ureditev javnih površin in postavitev zasteklenega paviljona za turistične informacije, njegova lokacija je določena v grafičnem prikazu.
(2) Na zemljišču parc. št. 141/1 in 141/7 je dopustna le postavitev termalnega kopališča kot dozidava h Garni hotelu.

Kranjska Gora – Lek (KG H5)
(1) Na zemljiščih parc. št. 153/2, 155/5, 152/1, 150/1, 178/1, 155/1, 154 del, 151 k. o. Kranjska Gora so dopustne še novogradnje objektov.
(2) Pogoji za oblikovanje so:
– vertikalni gabarit objekta največ P+1+M, kolenčni zid do 40 cm,
– parkiranje mora biti zagotovljeno na lastnem zemljišču,
– najmanj 50% zelenih površin.

Jasna (KG W2)
(1) Novogradnje niso dopustne.
(2) Povečave obstoječih objektov niso dopustne. Do izvedbe celovite sanacije odvajanja odpadnih voda (kanalizacije s priključitvijo na čistilno napravo) niso dopustni posegi, ki bi povečevali obremenitve okolja z odpadnimi vodami (povečevanje bivalnih ali gostinskih kapacitet ipd).

Jasna – jug (KG H7)
V območju je na parcelah št. 802/1, 802/3, 802/4, 802/8 in 802/9 dopustna gradnja objektov ali sprememba namembnosti obstoječih objektov za potrebe gostinstva, in sicer le penzionov. V sklopu penziona je dopustna ureditev enega stanovanja za lastnika oziroma upravljalca objekta in gostinskih storitev prehrane. Ureditev diskoteke, nočnega bara ali prostora za igre na srečo ni dovoljena. Parkirišča je potrebno zagotoviti na lastnem zemljišču.

Gozd Martuljek – hotel Špik (KG H8)
Na obvodnih zemljiščih (parc. št. 171/3, 163/3 in 163/2) so dopustni le naslednji posegi:
– parkovne ureditve in igrišča,
– dozidave za potrebe izboljšanja kakovosti hotelskih kapacitet.

Gozd Martuljek (KG SK 7/1, 7/2 in 7/3)
(1) V varovanem območju predvidene rekonstrukcije magistralne ceste v širini 10m obojestransko od osi obstoječe ceste so posegi omejeni. Posegi se lahko dopustijo, če niso v nasprotju s potrjenim idejnim projektom rekonstrukcije magistralne ceste.
(2) Med potjo parc št. 637 k.o. Gozd in potjo parc št. 641 k.o. Gozd je določeno varovano območje za ureditev nove povezovalne in napajalne ceste za del območja KG SK 7/1. Nove priključitve posamičnih objektov na magistralno cesto niso dopustne.

Gozd Martuljek (KG SK 8)
(1) Na zemljišču parc. št. 681/13 so dopustne le ureditve za rekreacijo ter ureditve zelenih površin.
(2) Preko parcele št. 681/10 k.o. Gozd mora biti zagotovljen dostop za vzdrževanje vodotoka, na severnem delu parcele pa so dovoljeni le posegi, ki ne ovirajo vzdrževanja prometnih površin.

Gozd Martuljek – kamp (KG R7)
Dopustni so le naslednji posegi:
– parkovne ureditve in igrišča,
– objekti za izboljšanje kakovosti kampa, in sicer: gostinski objekti brez nastanitvenih kapacitet in sanitarni objekti.

Dovje vzhod (DM S2)
Za oblikovanje objektov na parcelah 753/1, 753/2, 753/3 in 753/4, k. o. Dovje velja:
– največja dopustna velikost objekta je določena v grafičnem prikazu z gradbeno mejo;
– višina objektov: kota pritličja sme biti največ 30 cm, višina slemena pa največ 8,5 m nad koto urejene dovozne poti, merjeno pri vhodu v stavbo;
– naklon strešin mora biti enak, strešine pa so lahko asimetrične;
– orientacija objekta: daljša stranica objekta in sleme morata biti vzporedna z dovozno potjo ali s slemeni obstoječih višjeležečih objektov;
– niveleta novo urejene dovozne ceste mora biti na isti višini kot obstoječa pot, dopustna odstopanja so +10 cm.
Merila so določena tudi na grafičnem prikazu v merilu 1:500.

Dovje – Vatiš (DM SK 7/1)
Nove priključitve posamičnih objektov na magistralno cesto niso dopustne.

Na stavbnem zemljišču parc. št. 683/5 in 683/6 del k.o. Dovje so dopustni le posegi za:
– gostinstvo,
– šport in rekreacijo,
– gozdarstvo in lovstvo;
višina objektov ne sme preseči P+1+M, zazidana površina ne sme preseči 350 m2, parkirišča morajo biti urejena na stavbnem zemljišču, in sicer kot utrjena trava ali tlakovana.

Mojstrana (DM SK 4, SK 5)
V navedenih ureditvenih območjih je poleg golobjesive kritine dopustna tudi opečna barva kritine.

Mojstrana – levi breg (DM SK 4)
(1) Na zemljiščih, parc. št. 1338, 1317, 1318 k.o. Dovje so dopustne le novogradnje za gostinsko dejavnost. Na parceli št. 1337 je dopustna le ureditev muzeja in spremljajočih gostinskih dejavnosti v stavbi muzeja. V primeru, da se muzej uredi na drugi lokaciji, se lahko na tej parceli s soglasjem Občine Kranjska Gora dopusti gostinska dejavnost.
(2) Pogoji za oblikovanje so:
– vertikalni gabarit največ P+1+M, kolenčni zid največ 100 cm,
– indeks zazidanosti 0,3,
– delež zelenih površin najmanj 50%,
– parkirišča morajo biti zagotovljena na lastnem zemljišču.

Mojstrana – novi del (DM S1)
(1) Na zemljiščih parc. št. 1309/3-del in 1309/1-del k.o. Dovje, so dopustne le novogradnje za oskrbo in storitve.
(2) Pogoji za oblikovanje so:
– vertikalni gabarit največ P+M, kolenčni zid največ 100 cm,
– indeks zazidanosti 0,3,
– delež zelenih površin najmanj 30%.

Mojstrana – Proda (DM R1)
(1) Na zemljiščih, parc. št. 1260/3-del, 1264/2-del, 1264/3-del in 2034-del k.o. Dovje, vzhodno od nove povezovalne pešpoti v smeri S-J (v podaljšku mostu čez Savo) so poleg posegov, določenih v 9. členu tega odloka, dopustne le novogradnje za:
– šport in rekreacijo,
– specializirano trgovino za športne rekvizite in spominke ter
– spremljajočo gostinsko storitev prehrane.
(2) Pogoji za oblikovanje so:
– vertikalni gabarit največ P za športne objekte, P+1+M za gostinsko dejavnost,
– indeks zazidanosti 0,3,
– delež zelenih površin najmanj 30%,
– parkirišča morajo biti zagotovljena na lastnem zemljišču.

Območje Triglavskega narodnega parka
(1) Funkcije in vrste posegov, ki niso dopustne, so:
– graditev novih infrastrukturnih omrežij in naprav,
– spreminjanje namembnosti objektov v osrednjem območju Triglavskega narodnega parka v stanovanjsko,
– graditev novih planinskih koč in širitev kapacitet obstoječih ter spremembe namembnosti planinskih koč,
– širitev nastanitvenih kapacitet hotela Erika,
– ravnanje grbinastih travnikov,
– lociranje trajnih odlagališč odpadkov,
– ureditve smučarskih prog in drugih športnih in rekreacijskih površin, ki zahtevajo poseg v oblikovanost terena ali krčenje vegetacije,
– umetno zasneževanje in izgradnja akumulacij za umetno zasneževanje,
– avtokampi in šotorišča niso dovoljeni.
(2) Prometno urejanje:
– Za vzdrževanje prometnic v Triglavskem narodnem parku je potrebno material dovažati iz odjemnih mest, ki ležijo izven območja Triglavskega narodnega parka.
– Parkirišča na Vršiču je dopustno urediti v obstoječih peskokopih na vrhu prelaza, tako da se sanirajo brežine proti eroziji; dopustne so manjše spremembe brežin, tako da se doseže racionalnejša površina za parkiranje in da se preoblikujejo obstoječe nenaravno oblikovane brežine.
(3) Taborni prostori so dopustni le kot začasne lokacije za vzgojno-izobraževalne tabore za mlade planince ali tabornike na zemljiščih parc. št. 585 k.o. Gozd in parc. št. 828/27 k.o. Kranjska Gora; v času tabora morajo biti opremljeni z montažnimi kemičnimi suhimi stranišči.
(4) Pri postavitvah začasnih objektov v bližini naravne dediščine morajo biti zagotovljeni takšni odmiki, ki ne bodo dopuščali poškodb ali negativnih vplivov na zavarovano območje. Dopustne so postavitve začasnih zavarovanj (ovir) za preprečitev možnih poškodb zavarovanega območja.
(5) Obstoječemu vojaškemu objektu v Tamarju je dopustno spremeniti namembnost v gostinsko le za gostinske storitve prehrane. Ureditev gostinskih nastanitvenih kapacitet ali sprememba namembnosti v stanovanjski objekt ni dopustna.
(6) Za posege v območju Triglavskega narodnega parka je potrebno pridobiti mnenje javnega zavoda Triglavski narodni park in pristojne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine.

Karavanke
(1) V območju Karavank, določenem v grafičnem prikazu v merilu 1:5000, so dopustni le naslednji objekti in spremembe namembnosti:
– za potrebe kmetijstva, gozdarstva, lova in urejanja voda,
– ureditev dela kmetijskih objektov na planinah, gozdarskih in lovskih koč in nekdanjih vojaških objektov v planinska zavetišča;
novogradnje objektov in novih komunikacij niso dopustne.
(2) V obstoječi stavbi nekdanje stražnice na parceli št. 1174/2 k.o. Rateče so dopustni posegi za:
– gostinstvo,
– šport in rekreacijo ter
– gozdarstvo in lovstvo.
Dozidave so dopustne do 30% tlorisa nekdanje stražnice. Nadzidave in nove gradnje niso dopustne.
(3) Za obstoječe kmetije na Srednjem vrhu so dopustne tudi novogradnje in ureditve infrastrukture.

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati:
– odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planskih celot J1, J2, J3 in J5 (Uradni list RS, št. 15/91, 30/96 in 70/96), ki se nanašajo na plansko celoto J1 ter
– zazidalni načrt Pišnica (Uradni vestnik Gorenjske, št. 12/96).

Prostorski ureditveni pogoji so občanom, organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri upravnem organu Občine Kranjska Gora, pristojnem za urejanje prostora, pri krajevnih skupnostih Rateče in Dovje Mojstrana in na Upravni enoti Jesenice.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.