Na podlagi 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, ter druge in četrte alinee četrtega odstavka 20. člena statuta Občine Bled (Uradni list RS, št. 22/95, 22/97), je Občinski svet občine Bled na 32. seji dne 16. julija 1998 sprejel

S tem odlokom se sprejme ureditveni načrt za naselje Zgornje Gorje, ki ga je izdelala Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani, Zoisova 12, Ljubljana, pod številko projekta 20/96 v avgustu 1997.

Ureditveni načrt vsebuje:
V tekstualnem delu:
– obrazložitev ureditvenega načrta;
– strokovne podlage in posebne strokovne podlage;
– odlok;
– soglasja pristojnih organov, organizacij in skupnosti;
V grafičnem delu:
– izsek iz dolgoročnega plana Občine Bled v M 1:5000;
– situacijski načrt z obodno parcelacijo v M 1:1000;
– katasterski načrt (povečava iz M 1:2880 v M 1:1000;
– analizo obstoječega stanja v M 1:1000;
– ureditveno situacijo v M 1:1000;
– prometno tehnična situacija v M 1:1000;
– idejna višinska regulacija v M 1:1000;
– zbirni načrt komunalnih vodov v M 1:1000;
– predlog ureditve posebej izbranih območij v M 1: 500.

Območje se nahaja v k.o. Zgornje Gorje
Območje obodne parcelacije ureditvenega načrta se začne pri vzhodnem vstopu v vas, kjer poteka meja južno od regionalne ceste R 316 parc. št. 733/2, čez vzhodno tretjino parc. št. 13/1, do severnega vogala parc. št. 14/1, po njenem vzhodnem robu do vzhodnega roba parc. št. 14/4, po njem do južnega roba in po njem proti zahodu, nato spet proti jugu čez del parc. št. 14/1, vzhodnem robu parc. št. 14/2, 23/1, čez del parc. št. 113, do severnega roba parc. št. 111, naprej čez parcelo do ceste parc. št. 718 ter čez do vzhodnega vogala parc. št. 123/2, po njenem južnem robu, po delu parc. št. 123/3 in naprej čez del vogala parc. št. 123/1 do ceste parc. št. 729 in čez do severnega vogala parc. št. 125/1, nato po vzhodnem robu proti jugu, po vzhodnem robu parc. št. 125/2, parc. št. 138/1 in njenem južnem robu in zahodno do parc. št. 138/2, po jugozahodnih robovih parc. št. 138/2, 29/3, parc. št. 29/6, zahodno po njej do parc. št. 29/2, in 30, zahodno po njenem jugozah. robu do parc. št. 34/2, njenem južnem in zahodnem robu do parc. št. 41/2, njenem južnem in zahodnem robu, čez cesto na Poljšico parc. št. 727, do parc. št. 40/3, in po južnem delu parc. št. 40/3 in 42 do zah. roba in po njem proti severu do vzh. roba parc. št. 46 in čez do zah. roba in po južnem robu do in čez ozek pas parc. št. 45, delu parc. št. 44, do južnega roba parc. št. 156/2, 156/3, 156/1 in čez ozek vzhodni del parc. št. 156/1 do poti parc. št. 726 in čez do parc. št. 65/2, proti severu do parc. št. 64 in nato po jugovzhodnem delu parcele do zahodnega vogala parc. št. 65/3, po njenem sev. robu in čez do severozah. roba parc. št. 65/4, po njenem zahodnem in severnem robu do parc. št. 49, po njej ob južnem robu, nato proti severu do srede, nato proti vzhodu in spet proti severu do parc. št. 51, njenem južnem robu, južnem robu parc. št. 50, čez do srede zahodne strani parc. št. 50, čez pot parc. št. 717/1 in čez parcelo št. 63, 71/1, do vzhodnega vogala parc. št. 70/2, po južni strani parc. št. 71/1, do južne strani parc. št. 3/2, po zahodnem robu objekta parc. št. 3/2, do poti parc. št. 5, in čez do severnega roba ter po njem proti zahodu in severno čez zah. del parc. št. 4/3 do glavne regionalne ceste parc. št. 733/2. Potem pa meja poteka naprej proti zahodu po severnih robovih parcel št. 4/3, 5, 73, 74/2, 74/1, po njenem zahodnem robu čez sredo parc. št. 75, ob stavbi Emavsa do parc. št. 76 južnega vogala, čez parcelo št. 224/3, po vzhodnem robu parc. št. 224/1 do parcele št. 225/1 spet do ceste po severno zahodni strani proti zahodu do parc. št. 229/2, 229/1, nato spet čez cesto od začetka zahodnega do njenega vzhodnega vogala in do glavne ceste parc. št. 733/2 in čez do parc. št. 228/2, in po zahodnem robu parc. št. 228/2, do zgornje tretjine, nato čez parcele 228/2, 228/1, do zahodne strani parc. št. 227/1, po zahodnem robu parcele št. 227/1, do severnega roba in po njem desno proti vzhodu do parc. št. 227/2, čez njo do srede severnega roba in proti vzhodu do severnega vogala. Nato proti severu čez območje katastrske občine Višelnica, čez parcele št. 237, 235, cesto 867/1, 217/5, 217/4, čez parc. št. 216 k.o. Višelnica, do severozahodnega vogala parc. št. 79/6 in nato po severnozahodnem robu parc. št. 79/6, 79/7, 79/4, 80/3-severni vogal,od njega proti vzhodu do njene sredine, čez parc. št. 214/13 k.o. Višelnica, po južni strani parc. št. 213 k.o. Višelnica do konca in do parc. št. 214/1 k.o. Višelnica, njenega vzhodnega roba, nato proti jugu do ceste parc. št. 723 in čez po vzhodnih robovih parc. št. 78/3, 77/42, 77/1, 77/41, do parc. št. 85/2, po njenem severnem, nato vzhodnem robu do parc. št. 89/9, njenem vzhodnem, južnem robu do parc. št. 89/6, po vzhodnem robu do parc. št. 87/7, čez sredo proti jugu do severnega vogala parc. št. 87/11, po njenem vzhodnem robu proti jugu do ceste parc. št. 733/2 in nato po juž.robu parc. št. 87/6 proti vzhodu in nato severno čez parcelo št. 87/6 do parc. št. 89/5 in po zahodni strani proti severu, ob lomu pa proti severu do srede parc. št. 89/5, v ravni liniji nad šolo proti vzhodu do vzhodne strani parcele in po vzhodni strani parc. št. 89/5 proti jugu do njene spodnje tretjine, nato nazaj pod objektom po robu nasipa igrišča iste parcele proti zahodu, do sredine objekta, nato v liniji vhoda proti jugu do ceste in ob njej proti vzhodu do parc. št. 6 v odmiku ca. 6m, čez del parcele št. 89/5, do zahodnega robu parc. št. 88/1, po zahodni strani do srede proti severu do delitve iste parcele in proti vzhodu čez parcelo št. 88/1, po vzhodnem robu parc. št. 88/1 do sredine parc. št. 7/1 in čez do zahodnega vogala parc. št. 7/4, po severni strani parc. št. 7/4 do parc. št. 90/1, po zahodni strani parc. št. 90/1 proti severu do parc. št. 93/2, nato po zahodni in severni strani parc. št. 93/2, parc. št. 93/1, 93/3, do poti parc. št. 722, nato po vzhodni strani parcel št. 93/3, 94/3, čez cesto parc. št. 722, do severnega vogala parc. št. 104 in po njeni vzhodni strani in čez do severnega vogala parc. št. 99/5, po vzhodni strani parc. št. 99/5, do parc. št. 99/9, nato po sredi parc. št. 104 in do vzh. roba parc. št. 105/1 in po njenem severnem robu v odmiku 5m proti zahodu in v levi tretjini proti jugu do ceste parc. št. 719, čez cesto in del parc. št. 13/2 do glavne regionalne ceste parc. št. 733/2, kjer je izhodišče obodne parcelacije.

Obravnavano območje je glede na morfologijo in razvoj naselja razdeljeno na predel starega dela Zgornjih Gorij, območje vaškega jedra in novega dela Zgornjih Gorij.
Stari predel Zgornjih Gorij obsega območje ob regionalni cesti Bled -Pokljuka od prvih stanovanjskih hiš do Gorjanskega doma, osrednji vaški trg ob Gostilni Zadruga z okolico gasilskega doma in pokopališča ter območje starega vaškega jedra pod cerkvijo okoli križišča ob znamenju Sv. Jurija.
Območje novega dela Zgornjih Gorij obsega, poleg nekaj starejših hiš ob cesti v Grabče, naselje novih stanovanjskih hiš in blokov na rodovitni ravnici Dolgega brda.

Ureditveni načrt rešuje:
– ureditev obstoječega naselja po kriterijih organizirane prenove;
– organizacijo dejavnosti v prostoru v skladu z načeli trajnostnega razvoja;
– oživljanje ožjega središča in njegovega širšega zaledja;
– umeščanje novih dejavnosti in stanovanj v sklopu organske rasti naselja;
– lokacije za nemoteče obrtne in storitvene dejavnosti;
– povezovanje in usklajevanje za ta prostor pristojnih ustanov;
– prometno ureditev;
– potrebno komunalno opremo naselja.

Obstoječe kvalitete
Temeljna vodila pri nadaljnjem urejanju naselja in prepoznane prostorske kvalitete Zgornjih Gorij so: preprosta in z naravo usklajena zunanja podoba zadnje večje vasi pod Triglavom, strnjena gručasta poselitev naselbinskega jedra med sadovnjaki, njivami in polji, natančna notranja organizacija osnovnih funkcij, kulturna dediščina posameznih stavb in celotne vasi ter izjemni razgledi z naglašenimi prostorskimi poudarki.
Gručasta skupina hiš okoli starega jedra, značilna obcestna pozidava vzdolž glavne ceste in osrednji tržni prostor so glavni oblikovni vzorci prostorskega urejanja centralnega predela Zgornjih Gorij.
Stavbe duhovnega značaja (cerkev, župnišče) na južni in hiše upravnega značaja (KS-nekdanja občina, pošta) na severni strani glavne ceste, kulturni in izobraževalni predel (kulturni dom, vrtec, šola) je umeščen na zahod, osrednji vaški trg (gostilna, zadruga, trgovina, gasilski dom) je odmaknjen od glavne prometnice in odprt na jug, pokopališče na severni strani je v bližini centra, a premišljeno umaknjeno stran od bivališč in vaških poti. Nove dejavnosti umešča ureditveni načrt v skladu s strukturo te prostorske razporeditve in sicer novo stavbo pošte in knjižnice v bližino Gorjanskega doma.

Koncept ureditve
Ureditveni načrt ohranja in obnavlja centralne funkcije naselja, ki je središče širšega območja devetih vasi in zaselkov. Ureditev omogoča izboljšavo bivanjskih pogojev in razvoj osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, poslovne obrtne in storitvene dejavnosti z razvojnimi usmeritvami za turizem na vasi.
UN uvaja v prostorsko urejanje načela trajnostnega, sonaravnega razvoja (Agenda 21), povezuje stare, v času preizkušene metode rabe prostora z najsodobnejšimi spoznanji, omogoča razvoj in ohranja naravne vire za bodoče rodove.
Posamezna ureditvena območja in možnosti nadaljnjega razvoja:
U-1 Osrednji trg
– gostinska, trgovska, poslovna dejavnost
– talna ureditev: tlakovanje, peš površine
– parkirišča: pred trgovino in za gasilskim domom (20 PM)
U-2 Pokopališče s poslovilnimi vežicami
– širitev pokopališča na vzhod
– ureditev okolice, vzpostavitev novih pristopnih poti
– novo parkirišče (20 PM)
U-3 Cerkev z župniščem
– celovita ureditev okolice
– ureditev partizanskega pokopališča
– prenova in ozelenitev zidu
U-4 Osnovna šola in otroški vrtec
– dozidava športne dvorane (16x30m)
– ureditev novih učilnic v stari telovadnici
– celovita ureditev okolice šole in vrtca
– novi dostopni poti do šole in telovadnice
– parkirišče samo na zahodnem dvorišču
– ureditev avtobusnega postajališča
U-5 Stavba KS – stara občina
– prenova in vzdrževanje za potrebe lokalne samouprave
– možen tudi kulturni program
– ureditev okolice
– parkirišče za kratkotrajno ustavljanje ob cesti
U-6 Gorjanski dom
– vsebinska, programska in oblikovna prenova stavbe
– celovita ureditev okolice doma in nove pošte
skupaj s športnim in prireditvenim prostorom
– parkirišča ob cesti ter med pošto in domom
U-7 Nova pošta (P+N+M)
– pošta in telefonska centrala v pritličju
– knjižnica v nadstropju, manjša podstrešna dvorana
– možen tudi kulturno-poslovni program
– celovita ureditev okolice
– parkirišča (16 PM)
U-8 Staro vaško jedro
– prenova stavbne dediščine
– tlakovna ureditev trga
– zasaditev lipe in vzpostavitev korita
– ureditev odprtih vodotokov in izvirov skupaj s kanalizacijo
U-9 Novo naselje na Dolgem brdu
– organizirana prenova in preureditev celotnega naselja
– poenotenje naklonov in barv streh, gradiv in arhitekturne tipologije
– ureditev parkirišč pred trgovino, postajališča in križišča
– ureditev dvorišč pred bloki in slepih krakov poti
U-10 Predvidene novogradnje
– usklajene s širšo vaško strukturo, krajevno arhitekturno tipologijo, naravnimi gradivi, nakloni in barvami streh.

Pogoji glede vrste in vsebine posegov v prostor
Na obravnavanem območju so dovoljeni naslednji posegi:
– tekoča vzdrževalna dela,
– prenove (adaptacije; v smislu prilagajanja),
– preureditve (rekonstrukcije; v smislu izboljšanja starega stanja),
– urejanje in vzdrževanje odprtih površin, dvorišč in igrišč,
– postavitev mikrourbane opreme,
– spremembe namembnosti in dejavnosti – novogradnje (v skladu z izhodišči ureditvenega načrta),
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez.
Navedeni posegi so dovoljeni, če so izpolnjeni arhitekturno urbanistični kriteriji, svetlobno-tehnične zahteve in če posegi ne motijo bivalnega okolja. Spremembe namembnosti v obstoječih objektih so dovoljene le, če velikost funkcionalnega zemljišča ustreza normativnim pogojem za novo dejavnost.
Na območju starega vaškega jedra se vsi posegi podrejajo kriterijem prenove s posebno pozornostjo do obstoječega stavbnega tkiva. V novem predelu Zgornjih Gorij naj bodo posegi v skladu z načeli organske rasti naselja in krajevno arhitekturno tipologijo. Ohranjajo in izboljšujejo naj se obstoječe ter vzpostavljajo nove arhitekturne in urbanistične kvalitete. V skupni viziji prostorskega razvoja naj se staro in novo v svojem bistvu dopolnjuje in v razlikah bogati.
Nove stavbe, naj gre za stanovanjsko ali gospodarsko (kmetijsko ali obrtno) dejavnost, morajo biti umeščene v prostor v skladu z danostmi širšega prostora, vaške strukture in arhitekturne tipologije. Sosednjim stavbam se morajo prilagoditi z gradbeno črto, smerjo slemena, gabariti, kritino in gradbenimi materijali ter arhitekturnimi detajli. Postavljene morajo biti tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objektov in da so upoštevani varstveni predpisi.

Sprememba namembnosti objekta
Sprememba obstoječe namembnosti je dovoljena v skladu s posebnimi pogoji za ureditvena območja, sprememba namembnosti v naselju je možna v mirni in ekološki neoporečni dejavnosti. Pri tem je treba upoštevati:
– gradbeno, tehnično in ekološko sanacijo,
– višjo kvaliteto vaških funkcij,
– ustrezno raven komunalne preskrbe.

Zunanja ureditev:
– ohranja in varuje naj se krajinska podoba naselja z naravnim zaledjem;
– ohranja in obnavlja naj se visokodebelno sadje in drugo drevje;
– višina zemljišč na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjim zemljiščem;
– okolica objekta se zazeleni z avtohtonimi rastlinami;
– ograje naj bodo žive meje iz avtohtonih grmovnic ali leseni plotovi, višina naj ne presega 1 meter.

Oblikovanje drugih posegov
Turistične in druge oznake morajo biti oblikovane po enotni zasnovi informacijskega in usmerjevalnega sistema. Zasnova naj bo sodobna in prilagojena vaškemu okolju. V največji možni meri naj se uporabijo lokalni materijali in znanja domače obrti.
Avtobusno postajališče pod osnovno šolo naj bo načrtovano po vzoru obstoječih. Ulična oprema, turistične in druge oznake morajo biti postavljene tako, da ne ovirajo pešcev in še posebej funkcionalno oviranih ljudi, prometa in vzdrževanja infrastrukturnih omrežij ter ne zastirajo značilnih pogledov. Napisi in reklame ne smejo biti postavljene nad venci in slemeni hiš. Na objektih naravne in kulturne dediščine, na mestih ambientalno poudarjenih pogledov in odprtih razgledov reklame niso dopustne. Veliki reklamni panoji niso dovoljeni.

Prenova
Na območju vaškega jedra je v izhodišču prenova in nadomestne gradnje, razen pod posebnimi pogoji, niso dovoljene. Vsi posegi morajo spoštovati obstoječi talni red zato prizidki, razen izjemoma, če lahko izboljšajo arhitekturno situacijo, niso dovoljeni. Prizidki so možni samo pri tistih stavbah, pri katerih volumni in gabariti že sedaj odstopajo od obstoječe tipologije in tam, kjer ne bo okrnjen funkcionalni prostor posamezne stavbe in vasi. Višina zgradb naj bo usklajena z gabariti, venci in slemeni obstoječih stavb. Spoštovati je treba ritem in dimenzijo stavbnih odprtin, posebno oken, zgodovinsko zanimivih objektov. Balkonske ograje naj bodo lesene in pokončne, izpeljane iz gorenjske gradbene tradicije, brez primesi tujerodnih vplivov (tirolske ali bavarske).

Novogradnje
Vse stavbe, tudi nove, morajo spoštovati naravne danosti, strukturo vaškega okolja in krajevno arhitekturno tipologijo. Razmerje dolžine stranic stanovanjskih in drugih hiš naj bo minimalno 1:1,2. Odmik od meje sosednje parcele, razen v območju ožjega vaškega jedra, mora biti najmanj 4 m. Manjši odmiki so dovoljeni samo, če so izpolnjeni požarno-varstveni predpisi in sanitarni pogoji.
Pozidanost posamezne parcele v območju vaškega jedra je lahko maksimalno 40%, v ostalih območjih pa maksimalno 30%.
Strehe naj bodo osno simetrične dvokapnice, naklon glavnih strešin zgradb mora biti med 38 in 45°. Kritina je lahko betonski špičak ali drug strešnik v sivi barvi, razen v primeru, kjer je zaradi varovanja kulturne dediščine predpisano kritje z drugačno kritino. Salonitna in pločevinasta kritina ni dovoljena. Dovoljenje za frčade je potrebno pridobiti za vsako hišo posebej, grajene morajo biti v istih naklonih in kritini kot glavne strehe. Smer slemena objekta mora biti vzporedna daljši stranici stavbe in vzporedna s smerjo plastnic, razen izjemoma, ko gre za posebne arhitekturne poudarke. Višina kolenskega zidu nad gornjo ploščo do vrha kapne lege sme biti največ 1,2 m.
Pri gradnji v pobočjih je treba višinske razlike premoščati z brežinami, saj gradnja vedutno izpostavljenih betonskih zidov ni primerna.
Gradnja gospodarskih poslopij skupaj s potrebnimi površinami za delovanje kmetije in stanovanje je, ob predhodno izdelanem razvojnem programu kmetije in soglasju občinskega odbora, ki skrbi za kmetijska zemljišča, možna na obrobju kmetijskih površin, kadar so le te dovolj velike, da je kmetijstvo osnovni vir pridobivanja dohodka kmetovalca.

Funkcionalno zemljišče
Velikost funkcionalnega zemljišča mora omogočati nemoteno uporabo in vzdrževanje objekta ter pri posameznih, prosto stoječih stanovanjskih stavbah ne sme presegati 600 m2. Velikost funkcionalnega zemljišča za gospodarske in poslovne objekte mora omogočati nemoteno uporabo objektov, vključno s potrebnimi površinami za upravljanje, parkiranje in izvajanje ukrepov za zaščito okolice pred vplivi objekta oziroma dejavnosti.

Pomožni objekti
Postavitev pomožnih objektov je dovoljena le, kadar v sklopu obstoječih objektov ni možno zadovoljiti manjkajočih prostorskih potreb. Postavljeni morajo biti na funkcionalnem zemljišču ob upoštevanju splošnih pogojev za novogradnjo. Pri novogradnjah so garaže in drugi pomožni prostori praviloma v sklopu objekta. Pomožni objekti ne smejo rušiti krajevnih urbanističnih in arhitekturnih značilnosti. Pomožni objekti so lahko samo pritlični, biti morajo nižji od okoliških stavb. Z obliko, funkcijo in gradivi morajo biti usklajeni z obstoječimi sosednjimi objekti.

U-1 Osrednji vaški trg.
Vse stavbe, ki zaokrožajo zadružni trg, vključno z nedavno prenovljeno trgovino Špecerije, naj se vključijo v celovito prenovo. Na trgu ni mogoče postavljati nadstrešnic in pomožnih objektov.
Gostilna Zadruga, ki je arhitekturno najpomembnejša zgradba celega trga, naj se obnovi vsebinsko ter oblikovno in spet pridobi nekaj nekdanje imenitnosti. Z obnovo se ohrani simetrično fasadno členitev in elemente fasade, ki jih je imela pred nestrokovno predelavo. Glavni vhod v gostilno naj se spet namesti na južno fasado stavbe hkrati z ureditvijo obcestne peš površine in ograjo, ki preprečuje direktni vstop na cesto. Sedanji vhod ostane kot letni vstop na zunanjo gostilniško teraso. Kvalitetna vaška gostilna naj se v zgornjih prostorih dopolni s prenočitveno ponudbo. Knjižnica dobi prostore v nadstropju stavbe nove pošte. Socialna stanovanja iz zgornjih prostorov naj se rešujejo v sklopu prenove sosednjega objekta kmetijske zadruge ali v sklopu ostalih socialnih stanovanj v občini.
Stavba “zadružnega skladišča“, ki nosi v sebi vse slabosti “povojne gradnje“, naj se programsko in oblikovno prenovi in da trgu novo kvaliteto. Naklon strehe naj se izenači z naklonom strehe gostilne. V prostorih novega podstrešja se uredijo mansardna stanovanja. Balkon po celi dolžini stavbe z zunanjim stopniščem bo omogočil poslovni program tudi v nadstropju.
Stavba Špecerije, ki se navezuje na gasilski dom, naj se dvigne za eno nadstropje in oblikovno prilagodi hišam iz okolice. Venec naj se izenači z vencem sosednje stavbe. V zgornjem nadstropju naj se namesti poslovni program, na podstrehi so lahko mansardna stanovanja. V sklopu prenove naj se prostor za dostavo umakne iz osrednjega trga na severno stran stavbe. Dodatno povišani gasilski stolp naj se zniža na višino zidanega stolpa.
Talne površine osrednjega trga se uredijo predvsem za pešce in samo delno za avtomobilske in traktorske dovoze in parkiranje. Sprememba namembnosti, ki bi na ožjem območju osrednjega trga povečevala promet vozil, ni mogoča. Izdela se podrobnejši načrt celovite ureditve trga, v skladu z njim se lahko posadi vaška lipa, umesti sedežne površine in vodnjak ali korito. Izvedba tlakov naj bo v uglašeni povezavi kamnitih kock, mačjih glav in asfalta. Parterno oblikovanje naj loči površine namenjene pešcem in nakaže glavne smeri dostopa do vseh stavb trga in prehod na pokopališče. Pri preureditvah trga je pomembno varovati odprt pogled na znamenje na pokopališču, ki je vidno že z odcepa glavne ceste.
Parkirišča se uredijo za gasilskim domom tako, da se med domom in pokopališčem ohranja čimveč zelenih površin. Dostop na parkirišče ni iz glavnega trga, temveč s poti za gasilskim domom. Možen je enosmeren promet z izvozom na trg. Nekaj parkirnih mest se uredi ob trgovini Špecerija.

U-2 Območje pokopališča s poslovilnimi vežicami
Pokopališče, ki je rahlo dvignjeno in odmaknjeno od bivanjskih in prometnih površin, naj se razširi na vzhodno stran poslovitvenega objekta v podobnem obsegu, simetrično na novejši del pokopališča na zahodni strani. Razporeditev posameznih vrst, razdalj in poti med grobovi mora biti premišljeno odmerjena in povezana tudi s prostorom za talni pokop žar. Na obodu pokopališča naj bo v prvi fazi živa meja iz avtohtonih grmovnic (kapina-liguster). S podrobnejšim načrtom celovite ureditve pa se v sklopu zidu okoli novejšega dela pokopališča, ki mora biti z višino, gradivi in obliko usklajen s starim pokopališkim zidom, na vzhodni strani postavi žarni zid.
Poleg parkirišč za gasilskim domom naj se parkirišča uredijo na utrjenem zemljišču ob cesti med odcepom za Mevkuž in stanovanjsko hišo (starim gasilskim domom). Novo parkirišče se v čimvečji možni meri ozeleni in zasadi z drevesi. Notranji rob parkirišča in novega pokopališča naj se zaključi z novo potjo, ki naj v ravni črti poveže cesto na Mevkuž s predprostorom mrliških vežic in potjo ob zidu pokopališča, tako da se bo pogrebni sprevod na svojem zadnjem obhodu lahko izognil dokaj prometni cesti med Spodnjimi in Zgornjimi Gorjami.
Na novo se uredi tudi dostop do glavnega vhoda pokopališča. Nova smer, izvedena v obliki peščene poti (lahko tudi mačje glave) in kamnitih stopnic, naj z dolžnim spoštovanjem in simbolno pozornostjo blago naglasi osno navezavo osrednjega trga in glavnega pokopališkega vhoda.
Na mestu sedanjega skladiščnega prostora ob pokopališkem zidu se zgradi nevpadljiv paviljonski objekt za pokopališke delavce in z javnimi sanitarijami. Odjemno mesto za smeti je potrebno premestiti na lokacijo z boljšim dostopom ob novem parkirišču.

U-3 Območje ob cerkvi in župnišču
Okoli župne cerkve Sv. Jurija, ki je bila pred kratkim prenovljena, naj se uredijo poti in zelene površine. Partizansko pokopališče naj se v skladu s smernicami Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj vključi v koncept celovite ureditve. Odstranijo naj se žive meje in ozelenijo talne površine med grobovi. Utrditi in sanirati je treba obodni zid na vzhodni strani cerkve, zid naj se ozeleni z vzpenjalkami. Ravnica med župniščem in cerkvijo, kjer je bil sodeč po starih Franciscejskih katastrih iz leta 1826 že park, naj se zopet parkovno uredi. Spet naj se vzpostavi stari vodnjak med župniščem in glavno cesto.

U-4 Šola in otroški vrtec
Na severni strani obstoječe telovadnice se v skladu z obstoječimi gabariti dogradi večja športna dvorana, ki pa naj ne presega 16 x 30 m. Višina novega objekta naj ne presega višine obstoječega gabarita. Sedanja telovadnica se izkoristi za pomožne prostore nove telovadnice (garderobe, sanitarije, vadbeni prostor, premične tribune...) in prostore manjkajočih učilnic.
V skladu z zunanjo ureditvijo okolice šole naj se po robu terase zgradi dostopna (interventna) cesta do športne dvorane. Uredijo naj se dostopi, peš površine, prostori za zbiranje in sedenje... v čimvečji možni meri naj se prostor ob šoli preuredi v sadovnjake in vrtove.
Avtomobilski priključek k šoli se premakne navzgor ob glavni cesti in uredi sočasno z novim dovozom na športno-prireditveni prostor ob Gorjanskem domu. Obstoječo cesto se zatravi.
Vsa parkirišča šole so na dvoriščni strani stavbe. Nova dovozna pot k telovadnici je za promet običajno zaprta in se uporablja samo izjemoma za posebne dovoze in interventna vozila.

U-5 Stavba KS (stara občina)
Prostorna hiša, ki je bila skozi zgodovino sedež gorjanske občine, naj se prenovi, vzdržuje in ohranja za potrebe lokalne samouprave. Pošta se premakne na novo lokacijo.
Obstoječi zid pred objektom je gabaritna črta, v katero naj se ne posega tudi ob rekonstrukciji regionalne ceste. Obstoječi pomožni objekti in nadstrešnice so neustrezni in se zamenjajo v obsegu sedanje kvadrature in v nizki izvedbi.
Območje na severni strani ceste predstavlja kvaliteten, osončen, javen prostor, zato se mora urejati enotno. Urbanističnemu urejanju se morajo podrediti tudi uvozi na dvorišča in zasaditve ob cesti.

U-6 Območje ob Gorjanskem domu
Celovita prenova Gorjanskega doma mora biti vsebinsko, programsko in oblikovno enovita. Dovoljene so manjše dozidave na južni strani stavbe, poravnane z gradbeno linijo novejšega prizidka in dozidava glavnega trakta na zahodu. V sklopu postavitve nove pošte naj se pripravi projekt zunanje ureditve okolice pošte in Gorjanskega doma skupaj s športnim igriščem in prireditvenim prostorom. Telefonska centrala, ki sedaj zaseda manjšo dvorano v novejšem delu Gorjanskega doma, naj se preseli v objekt nove pošte. V Gorjanskem domu naj se spet vzpostavita večja in manjša dvorana za kulturne prireditve, predavanja in srečanja. Ostali prostori naj bodo namenjeni kulturnemu in športnemu programu.
Dovoz na športno prireditveni prostor naj se v skladu z načrtom rekonstrukcije glavne ceste pomakne ob cesti navzgor, tako da se prostor neposredno ob domu lahko uporabi za potrebe doma.

U-7 Nova pošta
V novi stavbi naj bodo v pritličju prostori pošte, garaža in telefonska centrala, v nadstropju pa knjižnica s spremljajočim programom (pisarna turističnega društva...), na podstrešju naj bo manjša dvorana za kulturne prireditve (čitalniški ali podoben program). V nadstropju je poleg kulturnega možen tudi poslovni program. Telefonska centrala, ki se sedaj nahaja v prostorih Gorjanskega doma, naj se prenese v novo stavbo pošte. Volumen objekta (P+N+M) naj bo usklajen z gabariti in talnim tlorisom obstoječega doma. Stavba naj se približa domu tako, da se v največji možni meri ohrani obstoječi sadovnjak in odprt pogled v skladu z ritmom ostalih odprtih zelenih površin na južni strani glavne ceste. Med zelenico in hišo na vzhodni strani stavbe naj bo pristop urejen samo za pešce. Vhod v hišo naj bo centralen, z vzhodne in zahodne strani preko skupnega hodnika.
Parkirišča se uredijo neposredno ob cesti in med obema objektoma z možnostjo razširitve na jug v sklopu ureditve in sanacije peščene brežine.

U-8 Staro vaško jedro
V območju vaškega jedra naj veljajo posebna merila in pogoji prenove s poudarkom na spoštovanju in varovanju obstoječega tkiva in kulturne dediščine, vendar ne zgolj v smeri pasivnega ščitenja obstoječega stanja, prenova naj se vodi z aktivnimi, sodobnimi programi za revitalizacijo kmetijskih gospodarstev in celega naselja. Posebna pozornost naj se posveti ureditvi vodotokov in še posebej izvirom v naselju (pri Kunšču in Potokarju) v povezavi z vaškimi koriti, v sklopu celostnega reševanja kanalizacije.
Na križišču ob znamenju Sv. Jurija, kjer je bilo najstarejše vaško središče, naj se na južni strani v osi pristopne ceste spet zasadi lipa in vzpostavi korito, tako da ne bosta ovirala prometa. Tlakovno naj se uredi celoten prostor (v povezavi z ureditvijo novejšega zgornjega trga), da bo prostor za domačine in obiskovalce prijetnejši in njegov zgodovinski pomen še bolj razviden.

U-9 Novo naselje na Dolgem brdu
Območje okoli počitniškega doma “Emavs“, Marijinega znamenja in starih hiš ob poti v Grabče, naj se urejajo po kriterijih prenove, ki s posebno pozornostjo do kulturne dediščine veljajo podobno kot na območju starega vaškega jedra.
V območju stihijskega, slogovno in strukturno neenotnega naselja na bivših njivah so dovoljeni večji posegi in temeljitejše rekonstrukcije, vendar vsaka pod skrbnim strokovnim nadzorom z namenom, da se vsi posamezni posegi prenove, ki so v daljšem časovnem obdobju nujni, medsebojno uskladijo in ustvarijo bolje umerjeno celoto. V daljšem procesu prenove naj se uravnovesijo volumni, poenotijo barve strešnih kritin in nakloni streh, uporabljajo naj se naravni, medsebojno skladni materijali.
Objekt trgovine Živila naj se prenovi, če dopuščata statični in ekonomski izračun, se lahko nadzida za eno nadstropje s stanovanjskim programom in uskladi s tipologijo krajevne arhitekture. Z lipovim drevoredom naj se ozeleni prostor na severni strani ceste med trgovino in križiščem. Na ta prostor se umesti tudi avtobusno postajališče brez postajališčnega objekta. Na koncu drevoreda na križišču pred potjo v Grabče naj se zopet vzpostavi vaško korito.
Ob prenovi obstoječih blokov se v sodelovanju z lastniki lahko po celi etažni površini pridobijo mansardna stanovanja. Naklon streh naj bo od 38 st. do 45 st., kolensko lego naj se dvigne na 1.2 m in doda frčade. Za nova stanovanja je treba predvideti dodatna parkirna mesta. Ob blokih naj se razmejijo prometne površine od funkcionalnih prostorov, uredijo naj se dvorišča, parkirišča in zelene površine.
V prometni mreži naj se slepi kraki, ki jih je za tako naselje veliko preveč, kjer je le mogoče, povežejo in sklenejo.

U-10 Predvidene novogradnje
Po vzoru dosedanje organske rasti naselja naj se vas širi predvsem na jug, na Politnikov travnik, ki je delno že pozidan in prekopan. Preden se naselje razširi do skrajnega južnega roba do potoka, je potrebno urediti vaško kanalizacijo, ločiti fekalne in meteorne vode in očistiti obstoječi potok, tako bo ta predel vasi dobil posebno bivanjsko kvaliteto. Ker čez to območje poteka tudi glavni vodovod in vod reke Radovne, je pri gradnji objektov potrebno v skladu z veljavnimi predpisi upoštevati potrebne odmike od infrastrukturnih naprav.
Nekaj posameznih parcel za prostostoječe stanovanjske hiše se pridobi z zaokrožitvijo meje ureditvenega območja: ob vstopu v naselje na vzhodni meji nad glavno cesto, pod Dolgim brdom na meji s šolskim prostorom nad glavno cesto in na severni strani Dolgega brda ob cesti na Praprotnico.
Ko se bodo te parcele zapolnile, bo ob temeljiti strokovni presoji po podobnem ključu mogoče odpreti še nekaj novih lokacij, kar zadošča za uravnotežen, sonaraven razvoj naselja.

Glavna vaška cesta
Regionalna cesta R 316 Bled – Pokljuka na odseku Spodnje gorje – Krnica, ki poteka skozi osrednji del Zgornjih Gorij, naj se rekonstruira. Ob upoštevanju prometnih kriterijev naj se prilagodi obstoječi postavitvi okoliških stavb, v izvedbi in opremi pa naj spoštuje kvalitete vaškega okolja. Projekt rekonstrukcije iz leta 1975, ki ga je pripravilo Cestno podjetje Kranj, naj služi kot osnova za nov projekt z določenimi spremembami. Glavno križišče pri Zadrugi naj ohrani zeleni trikotnik s spomenikom padlim v prvi svetovni vojni, z osamosvojitveno lipo in visokoraslimi sadnimi drevesi zaradi lepše ureditve vaškega jedra in boljše prometne navezave odcepov cest na Poljšico in pod Višelnico.
Cesta naj se z rahlim odmikom na jug prilagodi obstoječim škarpam pod staro občino in vrtcem, kajti stare hiše z javnim programom nujno potrebujejo minimalni funkcionalni prostor, na cesti skozi jedro naselja pa bo manj pospeševanja hitrosti, če ne bo povsem ravna.
Skozi celo naselje naj se na severni strani ceste uredi posebna peš površina v drugi materijalni izvedbi (kamniti tlakovci in mačje glave v povezavi z ureditvijo glavnega trga), od cestišča naj bo rahlo dvignjena (ne več kot 6 cm) in ločena s poševnim kamnitim robnikom (širine 14 cm pod naklonom 30 st.), tako bo bolj varno za pešce in manj nevarno za kolesarje.
Hitrost vožnje skozi naselje naj bo omejena na 40 km/h, širina voznih pasov naj bo 2.75 m, peš površina naj bo široka 1,40 m. Čez celo cestišče glavne ceste naj se pred vstopom in na izstopu iz naselja ter pred vrtcem in osnovno šolo umesti rahlo dvignjena tlakovana površina, da dodatno opozori voznika naj spoštuje prometni režim.
Avtobusno postajališče v smer Bleda na južni strani ceste ostane na sedanjem mestu pred glavnim križiščem ob cerkvi. Postajališče v smeri proti Krnici se prestavi na prostor pod osnovno šolo. Poleg uvoza za avtobus in pločnika se postavi tudi postajališčni objekt v enaki izvedbi kot na ostalih postajališčih v Gorjah.
Dovoz k osnovni šoli se prestavi za približno 50 m ob glavni cesti navzgor kakor predvideva načrt rekonstrukcije ceste. S tem se loči prometno križišče od postajališča in omogoči boljši peš dostop šolski mladini.

Lokalne ceste
Vse posege na cestnem in ostalem komunalnem omrežju je treba medsebojno uskladiti. Po medsebojno usklajeni rekonstrukciji potrebnih in predvidenih komunalnih naprav in objektov je potrebna zamenjava zgornjega ustroja cestnega telesa in ureditev cestnih robov. Pri rekonstrukciji cest in preplastitvah je potrebno višino cestišča in površin za pešce uskladiti z višinami vhodov v stavbe, tako da se pri tem ne poslabša dostopnost.
Dovozi in pristopi k posameznim hišam morajo biti navezani na dovozno prometno omrežje s skupnim priključkom. Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da ne poškodujejo ceste in cestnih objektov. Vsak objekt ima zagotovljen urgentni dovoz, ki se niveletno prilagaja cestišču, maksimalni padec uvoza proti cestišču je 3,5%. Radij uvoza naj bo od 4 do 8 m. Najmanjša širina uvoza naj bo 3,5m, priporoča se 4,5m. Uvozi naj bodo asfaltirani ali tlakovani. Površinske vode se odvajajo preko požiralnikov in peskolovov, delno po terenu, delno v potok.
V območju novega naselja naj se obstoječa cestna mreža, v kateri je veliko slepih krakov, dopolni s povezovalnimi cestami. Na prostoru okoli blokov naj se jasno razmeji cesta od dvoriščnih površin.
Zidovi in škarpe naj se ob cestah ne postavljajo. Plotovi, ograje in žive meje naj bodo odmaknjeni vsaj 0,80 m od cestnega roba. Plotovi in ograje naj bodo iz lesa. Ograje in žive meje ob cestah naj iz prometno-varnostnih razlogov ne presegajo 1 m višine.

Parkirišča
Parkirišča (razen večjih in skupnih) morajo biti zagotovljena na funkcionalnem zemljišču objekta. Pri opredeljevanju namembnosti oziroma pri spreminjanju namembnosti objektov je potrebno zagotoviti zadostno število parkirnih mest.
Skupne površine za mirujoči promet se uredijo za gasilskim domom (12 PM), na zadružnem trgu (12 PM), pri pokopališču (20 PM), pri Gorjanskem domu in novi pošti (16 PM), ob cesti od cerkve do župnišča (10 PM), pri osnovni šoli (16 PM), pri počitniškem domu “Emavs” (9 PM) in pri zgornji trgovini (14 PM). Vsa urejena parkirišča je potrebno opremiti z lovilci olj.

Kanalizacija
Stanje stare, predvojne in pred dvajsetimi leti delno obnovljene kanalizacije v Zgornjih Gorjah je kritično, zato je treba takoj pristopiti k reševanju situacije. Ker se odpadne vode s tega območja nekontrolirano stekajo v Blejsko jezero in Vintgar je problem treba rešiti v sklopu perečih in širših problemov blejske občine.
Kanalizacijsko omrežje naselja na Dolgem brdu naj se vodi ob glavni cesti in poveže s kanalizacijskim omrežjem osrednjega dela Gorij ter odvede naprej v čistilno napravo. Ker star projekt centralne čistilne naprave v Radovljici obstaja, naj se naroči idejni projekt manjše (rastlinske, biološke...) čistilne naprave, ki bi bila lahko nameščena v dolini pod gorjanskimi vasmi, čim bliže virom onesnaževanja. Samo tako bo mogoče strokovno presoditi, katera varianta je primernejša.
Manjše čistilne naprave bodo nujno potrebne tudi za vasi Krnica, Grabče, Graben, Laze...
Padavinsko in drenažno vodo naj se odvaja po odprtih kanalih v Poljšiški potok. V meteorno kanalizacijo se odvajajo vode s cestišč in parkirišč preko lovilcev olj in maščob. Priporoča se gradnja primernih cistern za zajem kapnice. Priključki meteorne kanalizacije v obstoječo in predvideno fekalno kanalizacijo niso dovoljeni. Ker so padci kanalov razmeroma veliki, je treba regulirati hitrost vode v kanalu z izgradnjo kaskadnih in umirjevalnih jaškov.
Dokler kanalizacijsko omrežje ni vzpostavljeno, mora veljati strog režim delujočih greznic, ki se morajo redno vzdrževati. Gnojne jame morajo biti zgrajene z betonom v vodotesni izvedbi.
V naselju kanalizacija ni urejena. Stara napeljava odpadnih voda v starem vaškem jedru je bila zgrajena že pred drugo svetovno vojno in pred 20. leti obnovljena. Vanjo se stekajo tudi vse meteorne vode in talni izviri, vse skupaj pa se steče v Poljšiški potok. Tudi drugi krak kanalizacije z območja osrednjega trga se konča na Jurjevčevem travniku in steče v graben. Tudi sistem greznic ni urejen, tako da v starem naselju odplake močno obremenjujo potok in v novem naselju reko. Situacija je kritična, saj se Poljšiški potok steka v Blejsko jezero, reka Radovna pa teče skozi Vintgar.

Vodovod
Izboljšanje vodooskrbe, temeljita obnova vodovoda in poenotenje vodovodnega omrežja, ki je zastarelo in neenotno, je nujna. Temeljni vir naj bo še vedno kvalitetna voda iz Zmrzleka, namesto površinskih izvirov Budna in Račnika (ki sta večkrat oporečna). Potrebno bo večje zajetje Zmrzleka ali dopolnjevanje vodnega hrama na Ubočnici z vodo iz Ovčjih Jam.
V primeru, da kemične in biološke raziskave vzorcev vode pokažejo, da voda iz vodnega vira ne ustreza, je potrebno nadomestiti oporečni izvir z neoporečnim.
Zaščititi, varovati in obnoviti je treba vodne izvire in vodnjake v samem naselju.
Območje urejanja je navezano na dva sistema napajanja:
– večji del se oskrbuje iz zajetja Zmrzlek v dolini Radovne. Glavni vod cev LŽ Ř 250 priteče ob regionalni cesti na Dolgo brdo do vodnega hrama Obočnica, od tod poteka cev PVC Ř 315 naprej do Gorjanskega doma ob regionalni cesti do glavnega križišča, kjer se odcepi cev LŽ Ř 60 za staro vaško jedro, cev LŽ Ř 60 ob zadružnem trgu proti Mevkužu, dva večja odcepa cev LŽ Ř 125 pa naprej v Spodnje Gorje in drugi PVC Ř 260 proti Fortuni.
– manjši del vasi se oskrbuje iz zajetij Buden in Račnik iz Zapvata in Rač. Glavni vod PC Ř 80 vstopi v naselje ob glavni cesti in zavije na križišču na cesto proti Mevkužu in Višelnici. Najstarejši del novejšega naselja na severni strani Dolgega brda se še vedno napaja iz tega vodovoda.

Požarna voda
Za gašenje požara so predvideni hidranti. Za hidravlično dimenzioniranje vodovoda se upošteva gašenje požara iz dveh hidrantov istočasno. Predvidi se odjemno mesto za gasilsko cisterno. Zaradi večje požarne obremenitve stavb s poslovno dejavnostjo se kot dodaten varnostni ukrep predpiše suho gašenje. Na izbrana mesta se spet vgradi gasilska orodišča.

Elektrika
Naselje se energetsko napaja preko dveh transformatorskih postaj, ena stoji ob glavni cesti pred naseljem, druga je postavljena v novo naselje na Dolgem brdu. Vsi nizko napetostni vodi so starejši in izvedeni z golimi vodniki.
Predvideva se premik spodnje TP v ožje središče naselja za gasilskim domom, kjer v bližini ni bivalnih prostorov.
Spremembe na omrežju električne infrastrukture je treba prilagajati in usklajevati s spremembami v sistemu ostalih komunalnih omrežij. Ob rekonstrukciji ceste se električna napeljava skozi naselje položi v zemljo v skladu z novim sistemom osvetlitve naselja.

Telekomunikacijsko omrežje
Telefonsko omrežje v Zgornjih Gorjah je položeno v zemljo in razmeroma novo. Omrežje za kabelsko televizijo ni bilo izvedeno sočasno s telefonijo, zato ga bo potrebno namestiti na novo. Pred gradnjo kabelske televizije naj se preveri možnost vgradnje vodov sočasno z izgradnjo plinovodnega omrežja. Telefonsko centralo, ki je sedaj nameščena v Gorjanskem domu, je treba posodobiti in premestiti v stavbo nove pošte.

Ogrevanje
Vse cisterne za tekoča goriva naj bodo vkopane in dvoplaščne, redno vzdrževane in pregledovane. V primeru ogrevanja s plinom naj bodo zunanje plinske cisterne postavljene na manj izpostavljenih legah in vkopane tako, da ne motijo ključnih pogledov.
Naj se pri urejanju ogrevanja pri vsakem posamičnem posegu že upošteva celovito rešitev in možnost plinovoda.

Javna razsvetljava
Glavna cesta, lokalna mreža cest znotraj naselja in glavni odprti javni prostori naj se osvetlijo z enotnim sistemom osvetlitve, s svetilnimi telesi na stebrih, tako da ne bi motila vaškega okolja. Osrednji trg se osvetljuje poudarjeno na osnovi projekta ureditve trga. Prireditveni prostor in športno igrišče pri Gorjanskem domu se osvetljuje centralno. Javna razsvetljava se uredi tako, da se bo medsebojno dopolnjevala in poudarjala prostorske kvalitete naselja. Kabli javne razsvetljave in nizko napetostnega omrežja se ob rekonstrukciji glavne ceste položijo v zemljo.

Celostno varovanje
Okolje je treba varovati celovito v skladu z izkušnjami tradicije in najsodobnejšimi načeli trajnostnega razvoja. Poleg ukrepov je v tej smeri treba začeti z izobraževanjem in ozaveščanjem prebivalcev.
Gradnja novih objektov, prizidave, nadzidave in spremembe namembnosti oziroma dejavnosti v obstoječih objektih in vsi ostali posegi v okolju so dovoljeni, če v prostoru ne prizadanejo naravnega okolja in ne povzročajo večjih motenj, kot so s predpisi dovoljene. Pri vseh posegih je treba upoštevati normativne določbe glede zaščite okolja.
Pri ekološko zahtevnih posegih mora investitor pridobiti celostno oceno vplivov na okolje. Rezultati ocene so podlaga za odobritev konkretnega posega v prostor.

Varstvo zraka
Pri obstoječi gradnji je treba meriti emisije posameznega vira onesnaženja, ugotavljati stopnjo in mesto onesnaženosti zraka in izvesti sanacijo. Pri lociranju novih programov oziroma dejavnosti je treba preveriti moč in vpliv na onesnaženje zraka in določiti pogoje oziroma ukrepe.

Varstvo pred hrupom
Novogradnje in nove dejavnosti je treba locirati tako, da ravni hrupa ne presegajo stopenj dovoljenih ravni hrupa. Pri posameznih virih prekomernega hrupa je treba meriti nivo hrupa in izvesti ustrezno sanacijo z aktivno ali pasivno zaščito, oziroma spremeniti namembnosti ali dejavnosti, da se v posameznih območjih ne presežejo dovoljene ravni hrupa.
V 50 m pasu ob cesti Bled–Pokljuka nivo hrupa ne sme presegati vrednosti IV. stopnje, v ostalem delu območja obdelave pa III. stopnje hrupne obremenjenosti.

Varstvo voda
Ker leži ureditveno območje pretežno v vodozbirnem območju Blejskega jezera in reke Radovne, je ohranjanju in varovanju teh znamenitosti naravne dediščine potrebno dodatno prilagoditi komunalni režim naselja. V sklopu varstva voda naj se sanirajo viri onesnaženja. Povsod, kjer je potrebno, naj se namestijo lovilci olj. Padavinsko in drenažno vodo je treba ločiti od fekalne kanalizacije.
Uporabniki prostora, ki spuščajo ali odvajajo odpadne vode, so dolžni redno preiskovati kvaliteto in količinske spremembe odpadnih vod.
Pri vseh posegih v prostor v območju kmetij je treba upoštevati navodila za gradnjo gnojišč in greznic. Tehnične odplake, ki vsebujejo mastne, vnetljive, strupene ali agresivne snovi, se morajo pred iztokom v javno kanalizacijsko omrežje očistiti do take mere kot zahteva odlok o čiščenju odpadnih snovi in po navodilu sanitarne inšpekcije.

Odstranjevanje odpadkov
Komunalne odpadke je treba selektivno zbirati v smetnjakih. Odjemna oziroma zbirna mesta morajo biti praviloma na funkcionalnem zemljišču povzročitelja komunalnih odpadkov (ali na javni površini), prometno dostopna, locirana v objektu ali na utrjeni površini, zaščitena z nadstrešnico ter opremljena z vodo za občasno čiščenje in odtokom z lovilcem olj. Določena naj bodo po krajevnem razporedu.
Posebni odpadki se morajo skladiščiti v območju proizvodnih ali obrtnih obratov v posebnih namensko zgrajenih skladiščih do končne dispozicije na deponiji posebnih odpadkov.
V neposredni bližini kraja se v natančno izbrani obstoječi umetno povzročeni jami predvidi lokacijo za manjše količine gradbenih odpadkov, z namenom, da se preprečijo divja odlagališča. Večja obstoječa divja odlagališča je treba sanirati.

V Zgornjih Gorjah se varujejo naslednje spomeniške enote:
– Župna cerkev Sv. Jurija varstveni režim 1. st.
– Kapela ob glavnem križišču 1. st.
– Kapela Sv. Jurija 1. st.
– Znamenje “Križ“ 1. st.
– Freska na hiši na Dolgem brdu 1. st.
– Kapelica, Marijino znamenje 2. st.
– Kapelica na Ubočnici 2.st.
– Grobišče padlih borcev druge svetovne vojne 1. st.
– Spomenik padlim v prvi svetovni vojni 1. st.
– Krajevno pokopališče 2. st.
Varstveni režim 1. stopnje določa:
– varovanje spomenika v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti,
– dovoljena dejavnost mora služiti potrebam varstva, konzerviranju in restavriranju spomenika, če je potrebno,
– kakršenkoli poseg je mogoč le z dovoljenjem in pogoji, ki jih predpiše pristojna spomeniška služba.
Varstveni režim 2. stopnje določa:
– varovanje spomenika v avtentični pričevalnosti,
– dejavnost v okviru spomenika mora biti v skladu s spomeniškim značajem le-tega,
– za vsak poseg je potrebno dovoljenje pristojne spomeniške službe.
V starem vaškem jedru se skozi merila in načela organizirane prenove varujejo tudi posamezni kvalitetni ambienti, arhitekturni in krajinski sklopi, poudarjeni pogledi, odprti razgledi in stara vaška struktura kot celota.

Naselje je zaščiteno pred vetrom z visokim drevjem na izpostavljenih mestih. Večja drevesa in posamezni osamelci naj se ne odstranjujejo.
Za evakuacijske cone naj se uporabi obstoječe cestno omrežje. V primeru večjih elementarnih in drugih nesreč naj se za zasilne namestitve uporabijo šotori ali drugi začasni objekti na prireditvenem prostoru ob Gorjanskem domu. Zato naj se predvidi večja zmogljivost vodovoda in druge infrastrukture.
Za dekontaminacijo se predvidi nepropustni teren na območjih izven prostora potokov, talne vode, izvirov in vodnjakov.
Zaščita in reševanje naj se izvajata po predpisanem programu.

Ureditveni načrt se bo izvajal v dveh fazah. Prednost ima dopolnitev centralnih dejavnosti in izgradnja infrastrukture. V prvi fazi naj se izboljšajo in sanirajo tudi tisti elementi prostorske opreme in grajene strukture, ki so delno poškodovani in jih lahko z majhnimi posegi hitro prenovimo.
I. Faza:
– gradnja javnih stavb (pošta, dogradnja osnovne šole)
– manjše prenove (osrednji trg, dvorišče KS, Gorjanski dom...)
– gradnja primarnega omrežja odpadnih voda (kanalizacija, meteorne vode, revitalizacija potoka pod vasjo)
– rekonstrukcija regionalne ceste skozi naselje
II. Faza:
– dograditev kanalizacijskega omrežja
– ureditev osrednjega trga, pokopališča, parkirišča
– ureditev vodovoda
– dograditev nizkonapetostnega omrežja
– rekonstrukcija lokalnih cest
– odvodnjavanje
– ureditev starega vaškega jedra
– urejanje javnih zelenih površin, okolica Gorjanskega doma, šole, vrtca, zunanji prostor na Dolgem brdu.

Z uveljavitvijo tega odloka na območju, določenim z ureditvenim načrtom, prenehajo veljati določila odloka o prostorsko ureditvenih pogojih, PUP Bled (Uradni list RS, št. 23/91), ki se nanašajo na območje UG – 1. Za vse posege v prostor znotraj ureditvenega načrta je potrebno izdelati lokacijsko dokumentacijo oziroma enakovreden dokument z izrezom iz ureditvenega načrta. Možni so posegi v skladu z odlokom o pomožnih objektih in napravah, ki se lahko gradijo po kriterijih ureditvenega načrta na priglasitev gradbenih del.

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem ureditvenega načrta opravlja urbanistična inšpekcija pri Ministrstvu za okolje in prostor, Inšpektorat RS za okolje in prostor, enota Kranj.

Ureditveni načrt je stalno na vpogled pri upravnem organu Občine Bled, pristojnem za urejanje prostora na Krajevni skupnosti Zgornje Gorje in pri izdelovalcu Inštitut za arhitekturo in prostor na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.