Na podlagi 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), 3., 4. in 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 12. člena odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Radovljica, zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91 in 13/93), ter druge alinee četrtega odstavka 20. člena statuta Občine Bled (Uradni list RS, št. 22/95, 22/97) je Občinski svet občine Bled na 32. seji dne 16. julija 1998 sprejel
P R A V I L N I K
o pogojih ter načinu odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Bled
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem pravilnikom o pogojih, načinu odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Bled se podrobneje urejajo tehnični normativi in postopki za projektiranje in gradnjo kanalizacije, priključevanje, za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, vzdrževanje in zaračunavanje stroškov, upravljanje in uporaba kanalizacije ter način nadzora.
2. člen
V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
– kanal je cevovod za odvajanje meteorne, odpadne in fekalne vode,
– hišna – notranja kanalizacija je kanalizacija v objektu in na dvorišču do priključka na javni kanal,
– spojni kanal je kanal od objekta do priključnega mesta na javno kanalizacijo,
– kontrolni jašek je jašek na spojnem kanalu za meritve pretokov in odvzem vzorcev, ki je lahko urejen na poseben način,
– revizijski jašek je jašek na notranji ali javni kanalizaciji za kontrolo in za opravljanje vzdrževalnih del,
– kaskada je prelivna stopnica v kanalu,
– peskolov je jašek za izločanje peska iz odpadnih voda,
– črpališče je objekt za prečrpavanje odpadnih voda,
– čistilna naprava je objekt za mehansko, biološko ali kombinirano čiščenje odpadnih voda,
– lovilec olj in maščob je objekt, v katerem se čiščenje vrši na podlagi plavljenja snovi z manjšo gostoto.
3. člen
Javna kanalizacija so naprave in objekti, ki služijo za odvajanje in čiščenje odpadnih voda večjega števila uporabnikov in je v javni lasti.
Kaj šteje za javno kanalizacijo, podrobneje določa odlok o pogojih ter načinu odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Bled.
4. člen
Interna kanalizacija so naprave in objekti, ki služijo za odvajanje in čiščenje odpadnih voda samo enemu uporabniku in so v njegovi lasti.
Kaj šteje za interno kanalizacijo, določa odlok o pogojih ter načinu odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Bled.
5. člen
Kanalizacijsko omrežje, objekti in naprave se po svojem namenu in funkciji delijo na magistralne, primarne in sekundarne. Delitev definira navodilo o tem, kaj šteje za sekundarno, primarno in magistralno omrežje komunalnih objektov in naprav (Uradni list SRS, št. 27/85).
II. SMERNICE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADITEV JAVNE KANALIZACIJE
6. člen
Za gradnjo kanalov fekalne in mešane kanalizacije se lahko uporabljajo cevi, ki so vodotesne, z vodotesnim stičenjem in ki ustrezajo predpisanim standardom.
V primeru, da se kanal betonira, morajo biti stene in dno zglajene do črnega sijaja.
Za meteorno kanalizacijo se za zbiranje vode lahko uporabljajo tudi propustne cevi ali odprti kanali, skladno s pravili stroke.
7. člen
Najmanjši dovoljeni profil gravitacijske, z normalnim padcem speljane kanalizacije je 200 mm. Izjemoma, po dogovoru z upravljalcem, se ta profil lahko zmanjša do 150 mm.
8. člen
Parametri dimenzioniranja in izvedbe kanalizacije se določijo po pravilih stroke. Pri tem je treba upoštevati obstoječe pogoje, predvsem geološke, hidrogeološke in statične. Za material, elemente in naprave, ki so sestavni del izvedbe, se upošteva tudi navodila proizvajalcev.
Vsi projekti morajo imeti soglasje upravljalca.
9. člen
Na kanalu morajo biti zgrajeni revizijski jaški za potrebe vzdrževanja, in sicer na vseh mestih spremembe smeri, profila ali padca kanala. Razdalja med jaški se prilagodi razmeram čiščenja.
10. člen
Revizijski jašek se zgradi iz montažnih elementov ali zabetonira na licu mesta.
Jašek mora biti pokrit z litoželeznim pokrovom dimenzije 60 x 60 cm ali Ø 60 cm. Nosilnost pokrova na jaških, zgrajenih na voznih površinah, mora ustrezati predvideni obremenitvi glede na namembnost površine.
11. člen
Priključitve kanalov za odvod padavinske vode z utrjenih površin in streh v javno kanalizacijo ter na mesta, kjer obstaja možnost onesnaženja odpadnih voda z olji ali maščobami (garaže, delavnice, pralne ploščadi ipd.), morajo biti pred vtokom v javno kanalizacijo primerno obdelani (peskolovi, lovilci olj in maščob itd.) – po pravilih stroke.
12. člen
Kjer obstaja možnost, da bi zaradi okvar ali drugih vzrokov lahko odtekla v javno kanalizacijo taka odpadna voda, ki bi lahko povzročila okvaro javne kanalizacije ali porušila režim na čistilni napravi, mora biti notranja kanalizacija zgrajena tako, da je možno odvod v javno kanalizacijo trenutno prekiniti. Način in mesto prekinitve se določi v projektu, h kateremu da soglasje upravljalec.
13. člen
Komunalni vodi (vodovod, plin, toplovod, PTT ali elektro kabli itd.), ki potekajo vzporedno s cevmi javne kanalizacije, morajo biti praviloma odmaknjeni najmanj 2 m. Kanalizacijski vod mora ležati pod vodovodnim.
Kadar pogojev iz prvega odstavka tega člena ni mogoče zagotoviti, se za vsak odmik posebej dogovorijo prizadeti upravljalci.
Vsa križanja vodov morajo biti projektno, tlorisno in višinsko obdelana.
14. člen
Vsak novozgrajeni vodotesni kanal mora biti preizkušen na vodotesnost po ustreznem standardu oziroma po navodilih proizvajalca cevi. O preizkusu vodotesnosti se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik izvajalca in nadzorni organ.
15. člen
Investitor gradnje javne kanalizacije mora to predati v upravljanje upravljalcu. Ob primopredaji mora investitor izročiti upravljalcu naslednjo dokumentacijo:
– projekt PGD in PZI z gradbenim dovoljenjem,
– izvršilni načrt, izdelan po določbah predpisov o podzemnem katastru,
– zapisnik o preizkusu vodotesnosti,
– podatke o investicijski vrednosti,
– uporabno dovoljenje,
– dokazilo o razpolaganju s pripadajočim zemljiščem in dostopno potjo.
Po primopredaji se sestavi zapisnik, na podlagi katerega upravljalec spremembo vnese v kataster komunalnih naprav in v evidenco osnovnih sredstev, danih v upravljanje.
16. člen
Investitor objekta, predvidenega za priključitev na javno kanalizacijo, si mora za priključitev in uporabo pridobiti soglasje upravljalca.
S soglasjem se opredelijo tehnični in finančni pogoji priključitve na javno kanalizacijo in tehnični pogoji za izgradnjo kanalskega priključka.
17. člen
K vlogi za pridobitev soglasja za priključitev na javno kanalizacijo mora investitor priložiti naslednje dokumente:
– arhitektonsko zazidalno situacijo z vrisanim objektom in komunalnimi napravami v merilu 1:500,
– kopijo katastrskega načrta,
– podatek o predlagani absolutni višinski koti iztoka kanalizacije iz objekta,
– na zahtevo upravljalca pa tudi podatke o namembnosti objekta in količini ter lastnosti odpadne vode.
18. člen
Upravljalec v soglasju opredeli:
– možnost in tehnične pogoje priključitve objekta na javno kanalizacijo,
– mesto in višinsko koto priključitve.
Lahko pa opredeli še:
– zahteve o ureditvi predčiščenja in zgraditvi kontrolnega jaška ali merskega mesta,
– pogoje glede posegov na obstoječo kanalizacijo,
– pogoje, ki jih mora investitor izpolniti pred pridobitvijo soglasja k uporabi objekta.
19. člen
Upravljalec je dolžan izdati soglasje najkasneje v 30 dneh od prejema vloge po tem, ko je investitor dostavil potrdilo o poravnavi obveznosti plačila prispevka za priključitev na javno kanalizacijo.
III. SMERNICE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADITEV HIŠNE – NOTRANJE KANALIZACIJE
20. člen
Za cevi hišne kanalizacije veljajo pogoji 6. člena tega pravilnika.
21. člen
Meteorne vode s streh in utrjenih površin se mora odvajati preko peskolova in sicer ločeno od odpadne vode v ponikovalnico, v meteorno kanalizacijo ali direktno v recipient. Kjer ni nobene od teh možnosti, se s soglasjem upravljalca lahko ta voda odvaja tudi v mešan sistem kanalizacije.
Fekalne vode je treba odvajati direktno.
Odpadne vode iz kuhinj gostinskih lokalov je treba odvajati preko lovilca olj.
Odpadne vode iz dvorišč in parkirišč oziroma utrjenih površin je treba odvajati skozi peskolov in lovilec olj ali po pogojih upravljalca.
22. člen
Izvirne vode se odvaja v ponikovalnico ali v meteorno kanalizacijo.
23. člen
Upravljalec ni odgovaren za posledice nepravilno izvedene notranje kanalizacije (direktni priklop objektov, ki so pod nivojem pokrovov revizijskih jaškov na javni kanalizaciji).
IV. NORMATIVI O SESTAVI ODPADNIH VODA, KI SE ODVAJAJO V JAVNO KANALIZACIJO
24. člen
Sestava odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, mora ustrezati normativom, podanim v uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96). Vsebovati ne sme tudi snovi, navedenih v odloku o pogojih ter načinu odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Bled.
Vsako odstopanje od navedenega, ki ne škoduje kanalskemu sistemu in sistemu čiščenja, mora biti posebej dogovorjeno z upravljalcem.
V. UGOTAVLJANJE STOPNJE ONESNAŽENOSTI ODPADNE VODE
25. člen
Lastnosti odpadnih voda se ugotavlja z rednimi analizami vzorcev vode, skladno s pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96).
Termin odvzema vzorcev se določi v dogovoru z upravljalcem.
Uporabnik javne kanalizacije mora en izvod vsake analize dostaviti upravljalcu v roku 8 dni po prejemu rezultatov analiz.
Upravljalec lahko, glede na specifične razmere, na čistilni napravi poleg zakonsko določenih parametrov določi dodatne kriterije o sestavi odpadne in padavinske vode.
26. člen
Vzorec odpadne vode za analizo se praviloma vzame v prisotnosti predstavnika uporabnika javne kanalizacije in predstavnika upravljalca, če gre za nenadni dogodek, pa lahko tudi brez uporabnika.
Kadar se z analizo ugotovi, da odpadna voda vsebuje škodljive snovi nad določenimi mejnimi koncentracijami, mora uporabnik javne kanalizacije takoj pristopiti k sanaciji razmer in upravljalcu povrniti eventuelno nastalo škodo na objektih javne kanalizacije.
27. člen
V primeru večjih okvar na napravah posameznega uporabnika javne kanalizacije, ki bi lahko povzročile izpust odpadne vode v javno kanalizacijo, ki ne ustreza določbam odloka o pogojih ter načinu odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Bled in tega pravilnika, se opravijo izredne analize odpadne vode na stroške uporabnika. V takih primerih se takoj obvesti inšpekcijo za okolje.
28. člen
Onesnaženost odpadne vode se ugotavlja po njenih fizikalnih, kemijskih in bioloških lastnostih, v skladu z uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).
29. člen
Pri uporabnikih javne kanalizacije, ki uporabljajo vodo v tehnološkem postopku (industrijska odpadna voda) in koncentracije odpadne vode presegajo mejne predpisane vrednosti po IV. poglavju tega pravilnika, se ugotavlja faktor onesnaženosti odpadne vode. Faktor onesnaženosti (F) je razmerje med onesnaženostjo industrijske odpadne vode (i) in onesnaženostjo fekalne odpadne vode (f).
30. člen
Faktor onesnaženosti služi kot eno od meril za določitev cene čiščenja odpadne vode. Za njegov izračun se uporablja naslednja formula:
F=0,40*Ui/Uf+0,60*7KPKi/KPKf+0,10*Si/Sf
V formuli uporabljeni znaki pomenijo:
F faktor onesnaženosti
Ui usedljivost industrijske odpadne vode po Imhoffu v 30 min
Uf usedljivost fekalne odpadne vode po Imhoffu v 30 min, ki je določena kot konstanta 5 ml/l
KPKi kemična poraba kisika industrijske odpadne vode s K-bikromatom
KPKf kemična poraba kisika fekalne odpadne vode s K-bikromatom, ki je določena kot konstanta 300 mg O2/l
Si strupenost industrijske odpadne vode kot faktor razredčenosti, da odpadna voda ni več strupena za ribe
Sf strupenost fekalne odpadne vode kot faktor razredčenosti, da odpadna voda ni več strupena za ribe
Kadar je onesnaženost industrijske odpadne vode (i) po posameznih kriterijih manjša, kot je določeno za fekalno odpadno vodo (f), se pri izračunu uporabi konstanto, določeno za fekalno odpadno vodo.
31. člen
Za izračun faktorja onesnaženosti se uporabljajo podatki iz analiz najmanj treh 24-urnih povprečnih vzorcev, odvzetih v daljšem časovnem razmaku. Uporabljajo se samo podatki iz tistih analiz, za katere je odvzel vzorec predstavnik organizacije, pooblaščene za opravljanje analiz.
VI. PREVZEM OBJEKTOV IN NAPRAV JAVNE KANALIZACIJE V UPRAVLJANJE
32. člen
Za prevzem kanalizacijske mreže, objektov in naprav javne kanalizacije v upravljanje upravljalcu javne kanalizacije posameznih občin, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1. kanalizacijska mreža in naprave morajo imeti vso potrebno dokumentacijo (projektna dokumentacija, uporabno dovoljenje, kataster, evidenco priključkov, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, urejena lastninska razmerja itd.),
2. izračunani morajo biti stroški obratovanja kanalizacije, ki se predaja in stroški v zvezi s prevzemom,
3. izdelan mora biti sanacijski program in idejna rešitev razvoja kanalizacijskega sistema, ki se predaja s projektantskim predračunom potrebnih sanacij ali investicijskih posegov,
4. izračunana in sprejeta mora biti cena odpadne in padavinske vode, ki upravljalcu omogoča nemoteno upravljanje obstoječih in prevzetih objektov in naprav javne kanalizacije; kolikor kljub temu pride do razlike med potrebno in dejansko ceno, jo krije občina kot subvencijo,
5. postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji (dokumentacije, evidence knjigovodskih podatkov za posamezne vrste objektov, listin o lastništvu, podatke o ostalih poslovnih zadevah),
6. prevzem mora potrditi organ upravljanja upravljalca – prevzemnika.
Upravljalcu mora biti s ceno storitve ali na drug način zagotovljeno pokrivanje stroškov izvajanja dejavnosti.
33. člen
V primeru, da gre za prevzem v upravljanje javne kanalizacije, ki jo je do tedaj upravljala krajevna skupnost, vaški odbor ali podobni upravljalec, ki ni bil organiziran po veljavni zakonodaji v smislu ustrezne lokalne javne službe za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, so dovoljena odstopanja od zahtev 1. in 5. točke prejšnjega člena. V tem primeru mora imeti javna kanalizacija, ki se predaja, vsaj:
1. izdelan grafični prikaz javne kanalizacije v merilu najmanj 1:5000,
2. izdelano hidravlično in sanitarno-tehnično analizo obstoječega stanja s predlogi morebitnih nujnih kratkoročnih sanacijskih ukrepov in oceno potrebnih vlaganj (sanacijski program),
3. izdelano strokovno mnenje o splošnem stanju javne kanalizacije v smislu zadovoljevanja zahtev pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi javne kanalizacije ter ostalih veljavnih standardov in normativov za sisteme odvajanja in čiščenja odpadnih in meteornih vod,
4. izdelano strokovno mnenje o vključevanju javne kanalizacije v kratkoročni koncept odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda v posamezni občini,
5. knjigovodski podatki za posamezne vrste objektov, če teh ni, pa mora dotedanji upravljalec pridobiti ustrezne vrednostne podatke s pomočjo pooblaščenega cenilca.
VII. NAČIN ZARAČUNAVANJA STROŠKOV ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNIH VODA
34. člen
Uporabniki javne kanalizacije so dolžni plačevati stroške uporabe kanalizacije oziroma odvajanja voda in stroške čiščenja odpadnih voda od dneva priključitve na javno kanalizacijo oziroma čistilno napravo.
35. člen
Cene storitev za odvajanje in čiščenje odpadnih voda določa upravljalec na podlagi odloka o gospodarskih javnih službah v občini in odloka o pogojih ter načinu odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Bled.
36. člen
Merilo za plačilo odvajanja in čiščenja odpadne in padavinske vode je količina porabljene vode iz javnih vodovodov oziroma vodnih virov uporabnika, cene za enoto in faktorja onesnaženosti.
Količina odvedene odpadne vode se meri po stanju vodomera in sicer v m3 porabljene vode. V primeru, da upravljalec ali uporabnik ugotovi, da je vodomer v okvari in ni mogoče odčitati dejanske porabe vode, se kanalščina obračuna pavšalno, na osnovi povprečne porabe vode v preteklem obračunskem obdobju.
Če uporabnik nima vgrajenega vodomera, se količina odvedene vode določi pavšalno, na osnovi sprejetih normativov: po 2 m3/osebo, WC, kopalnico, avto.
Stanje na vodomeru odčituje pooblaščeni predstavnik upravljalca, ki se mora ob vstopu v objekt izkazati s pisnim pooblastilom.
37. člen
Ceno za enoto na predlog upravljalca in v skladu z veljavnimi predpisi določi občinski svet. Cena mora vsebovati stroške ER, RR ter stroške upravljalca.
38. člen
Porabniki so dolžni plačevati kanalščino in strošek čiščenja odpadne vode na podlagi izstavljenega računa upravljalca. Če uporabnik meni, da obračun ni pravilen, lahko v osmih dneh od prejema računa vloži pismeni ugovor upravljalcu kanalizacije.
Če je v objektu več uporabnikov, se račun za porabljeno vodo izstavi posameznim uporabnikom ali lastniku vodomera.
39. člen
Pred izdajo soglasja k gradnji oziroma k priglasitvi del uporabnik poravna prispevek, ki predstavlja povračilo dela stroškov za izgradnjo, obnovo in širitev kanalizacijskega omrežja.
Višino prispevka določi upravljalec na podlagi odloka, ki določa merila in kriterije za izračun prispevka ob priključitvi na javni vodovod ali kanalizacijo.
40. člen
Občinski svet oziroma Vlada RS lahko v skladu z zakonom o varstvu okolja z odlokom oziroma uredbo določi obveznost plačevanja taks, ki se uporabljajo namensko za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda.
VIII. ZAGOTAVLJANJE OBRATOVANJA, VZDRŽEVANJA IN NADZORA JAVNE IN HIŠNE KANALIZACIJE
41. člen
Upravljalec ima vsak čas pravico dostopa do vseh javnih kanalizacijskih objektov in naprav zaradi njihovega vzdrževanja, zaradi meritev ter snemanj, zaznamovanj in podobno, ne glede na to, kdo je imetnik pravice uporabe, lastnik ali upravljalec tega objekta, oziroma naprave ali zemljišča, na katerem se nahajajo kanalizacijski objekti ali naprave.
Upravljalec ima vsak čas pravico kontrolirati vse kanalizacijske objekte in naprave ter čistilne naprave in druge naprave, ki so priključene na javno kanalizacijo, čeprav po določbah tega pravilnika ne spadajo v javno kanalizacijo.
42. člen
Vsakdo, ki povzroči materialno škodo na kanalizacijskem omrežju ter na objektih in napravah ali, ki povzroči škodo zaradi škodljivih odplak, jo je dolžan povrniti.
43. člen
Upravljalec je dolžan skrbeti za nemoteno obratovanje, vzdrževanje in nadzor koriščenja javne kanalizacije. Nadzor koriščenja javne kanalizacije obsega tudi nadzor obratovanja in vzdrževanja kanalskega priključka zunaj objektov. O obratovanju, vzdrževanju in nadzoru objektov in naprav javne kanalizacije se mora voditi posebna evidenca.
44. člen
Pri vzdrževanju javne kanalizacije mora upravljalec zagotavljati predvsem:
– tekoči nadzor stanja na objektih in napravah javne kanalizacije, ki obsega sistematične preglede, kontrolo iztokov iz spojnih kanalov ter zbiranje predlogov in pripomb uporabnikov javne kanalizacije,
– sistematično čiščenje in vzdrževanje objektov javne kanalizacije,
– intervencijsko vzdrževanje, čiščenje in popravilo javne kanalizacije,
– intervencijsko vzdrževanje in popravilo notranje kanalizacije v breme uporabnika, kadar je to potrebno zaradi zavarovanja normalnega delovanja javne kanalizacije ali varovanja okolja.
Za redno obratovanje in vzdrževanje črpališč in čistilnih naprav mora upravljalec sprejeti obratne poslovnike za posamezni objekt, za ostale objekte pa letni plan vzdrževanja.
45. člen
Enkrat letno se mora na vseh kanalizacijskih objektih opraviti deratizacija v skladu z določili predpisov o deratizaciji.
46. člen
Upravljalec vodi kataster javne kanalizacije in spojnih vodov v skladu z zakonom in drugimi predpisi o podzemnem katastru.
47. člen
Za vsak objekt javne kanalizacije se mora izdelati izvršilni načrt po določbah predpisov o podzemnem katastru.
Izvršilni načrt mora investitor predati upravljalcu ob predaji instalacij in naprav javne kanalizacije v upravljanje, po pridobitvi uporabnega dovoljenja.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
48. člen
Uporabniki javne kanalizacije morajo v roku dveh let po uveljavitvi tega pravilnika zagotoviti, da bo sestav odpadnih voda ustrezal dovoljenim mejnim koncentracijam, določenim v IV. poglavju tega pravilnika.
49. člen
Uporabniki javne kanalizacije, ki morajo zgraditi naprave za predčiščenje, nevtralizacijo odpadnih voda, lovilce olj ali žagovine ter kontrolne jaške, morajo to storiti najkasneje v roku dveh let po uveljavitvi tega pravilnika.
50. člen
V primeru nekontroliranega izlitja nevarnih in škodljivih snovi v javno kanalizacijo, je povzročitelj dolžan o tem obvestiti upravljalca.
Za motnje pri obratovanju čistilnih naprav, ki jih je povzročil izpust, je povzročitelj dolžan odpraviti vzroke in posledice ter kriti nastale dodatne stroške upravljalca.
51. člen
Do uveljavitve odloka iz 35. člena tega pravilnika se uporablja odlok o gospodarskih javnih službah v Občini Radovljica (Uradni list RS, št. 65/94).
52. člen
Do uveljavitve odloka iz 39. člena tega pravilnika se uporablja odlok o merilih in kriterijih za izračun prispevka ob priključitvi na javni vodovod in kanalizacijo v Občini Radovljica (Uradni list RS, št. 39/93).
53. člen
Sprememba in dopolnitve tega pravilnika se sprejmejo po postopku, določenem za njegov sprejem.
54. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 01503-11/98
Bled, dne 16. julija 1998.
Podpredsednik
Občinskega sveta
občine Bled
Matjaž Završnik, ek. l. r.
