Na podlagi 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 26/90 ter Uradni list RS, št. 19/93, 47/93 in 44/97) ter 16. člena statuta Občine Postojna (Uradni list RS, št. 1/96 in 68/97, 31/98) je Občinski svet občine Postojna na 34. seji dne14. 7. 1998 sprejel
O D L O K
o prostorskih ureditvenih pogojih za območji S5 in P3 v Postojni (novelacija)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok ureja prostorsko ureditvene pogoje za območji S5 – P3 v Postojni (v nadaljnjem besedilu: PUP), ki jih je izdelala area – LINE d.o.o. Cerknica, Podjetje za prostorski, svetovalni in gradbeni inženiring, v decembru 1997, pod številko 97/ X – 84. Dokument je novelacija dokumenta, ki ga je izdelal Zavod za urejanje prostora Cerknica v januarju 1987 pod št. 86/11–44.
2. člen
Prostorski ureditveni pogoji so izdelani v skladu z dolgoročnim planom Občine Postojna za obdobje od 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 8/89 in Uradni list RS, št. 25/93, 30/95, 4/97, 9/98) in srednjeročnim planom Občine Postojna za obdobje 1986–1990 (Uradne objave, št. 15/87, Uradni list RS, št. 30/95, 4/97 in 9/98).
3. člen
Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:
I. Splošne določbe
II. Obseg območja
III. Skupna merila in pogoje za posege v prostor
IV. Podrobna merila in pogoji po enotah
V. Končne določbe.
4. člen
Sestavni del odloka PUP-a so grafične priloge:
– Izsek iz dolgoročnega plana Občine Postojna
Urbanistična zasnova naselja Postojna M 1:5000
Namenska raba prostora
Prostorske planske celote
Centralne dejavnosti
Komunalna in energetska infrastruktura
– Meja obravnavanega območja M 1:500
– Programske usmeritve M 1:2000
– Ureditvena območja morfoloških enot M 1:1000
Delitev na enote
– Ureditvena območja morfoloških enot M 1:1000
Namenska raba po enotah
Smernice
– Urbanistično arhitekturne smernice
za enoto S5–P3–C2:
– Funkcionalna delitev enote M 1:500
– Rušitve v enoti M 1:500
– Ureditveno zazidalna situacija M 1:500
– Namenska raba objektov M 1:500
– Arhitektonska zasnova M 1:500
– Komunalna ureditev enote M 1:500
– Urbanistično arhitekturne smernice za enoti
S5–P3–SD3 in S5–P3–S1:
– Ureditveno zazidalna situacija M 1:1000
– Komunalna ureditev enote M 1:1000
II. OBSEG OBMOČJA
5. člen
Območje je omejeno z robovi naslednjih parcel na severu: k.o. Postojna 2338/8, 2338/5, 2338/2, 407, 2338/3, 402, 2475/11, 2475/18, 2475/17, 2475/14, 2333/1, 2475/16, 2333/2, 2475/15, 2475/9, 2475/35, 2373/3, 2373/2,
na vzhodu k.o. Postojna: 2373/2, 2384, 2475/8, 2406/13, 2449/1 del, 2449/6 del, 2619/7, 902, 2440/5, 2444/1, 439,
na jugu k.o. Postojna: 2444/2, 439, 2607/1 del, 372, 373, 2417/11, 431, 2416/3, 2419/2, 2426/3,
na zahodu k.o. Postojna: 2611/9 del, 2611/1 del, 2416/1, 2426/3, 2419/6, 434, 2426/1, 134, 2419/7, 2416/3, 24164/4, 137/1, 137/2, 2701, 2351/1, 331, 324/3, 324/2, 327, 323/2, 323/1, 2346/3, 2338/10, 2338/7, 523.
Znotraj območja pa so parcele k.o. Postojna: 292, 324/1, 366, 432, 447, 483, 510, 514, 522, 524, 541/1, 664, 665, 722, 750, 859/1, 859/2, 859/3, 859/5, 859/7, 859/4, 860/1, 860/2, 860/3, 860/4, 860/5, 860/6, 860/7, 881, 882, 901, 903, 1005, 2332/1, 2332/2, 2333/3, 2333/4, 2338/1, 2338/13, 2340/2, 2340/3, 2340/4, 2340/7, 2343, 2345, 2346/1, 2346/2, 2346/4, 2346/5, 2349/1, 2349/2, 2349/3, 2350/1, 2351/4, 2351/6, 2351/7, 2353/1, 2353/2, 2354/1, 2354/2, 2357/2, 2358, 2359/1, 2359/2, 2362/1, 2362/2, 2362/3, 2366, 2369/1, 2369/3, 2373/1, 2406/6, 2406/7, 2407/3, 2407/5, 2411/1, 2411/3, 242, 2415/1, 2415/2, 2416/2, 2417/1, 2417/2, 2417/3, 2417/4, 2417/5, 2417/6, 2417/10, 2417/12, 2417/13, 2419/1, 2419/3, 2419/4, 2419/5, 2419/8, 2419/9, 2419/10, 2419/11, 2419/12, 2419/13, 2421/1, 2422/1, 2425/1, 2439/1, 2475/3, 2475/5, 2475/6, 2475/7, 2475/12, 2475/33, 2475/34, 2475/44, 2619/1, 2619/3, 2619/4.
III. SKUPNA MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR
6. člen
Območje je znotraj urbanistične zasnove mesta Postojna in sicer ga omejujejo z zahodne strani Ljubljanska cesta, z južne strani Kolodvorska, z zahodne strani železniška proga in s severne strani vojaško območje – P19/PN1/1. Območje PUP P3 in S5 leži na reliefno razgibanem terenu. Del tega območja predstavlja depresijo (nižinsko osrednji del s slabo nosilnostjo tal) in dvigajoči obodni del, ki predstavlja trdnejšo podlago za gradnjo.
7. člen
Območje je heterogeno, zato ga delimo na posamezna ureditvena območja morfoloških enot:
S5–P3–C1 območje ob Ljubljanski cesti – vzhodni
del – centralne dejavnosti s stanovanjsko gradnjo,
S5–P3–C2 ob Kolodvorski cesti – severni del –
Uprava za notranje zadeve, Uprava za obrambo ter poslovni del,
S5–P3–S1 območje ob Ljubljanski cesti – vzhodni
del – blokovna stanovanjska gradnja,
S5–P3–S2 območje med Kolodvorsko
in Javorniško cesto – blokovna stanovanjska gradnja,
S5–P3–S3 zaledno območje upravnih objektov – individualna stanovanjska gradnja,
S5–P3–S4 dopolnilno območje na severu
ob Ljubljanski cesti – individualna stanovanjska gradnja,
S5–P3–SD1 vzhodno območje ob Ljubljanski cesti –
ulični niz – stanovanjska gradnja z dopolnilnimi dejavnostmi,
S5–P3–SD2 zaledno območje ob Notranjski cesti –
stanovanjska gradnja z dopolnilnimi dejavnostmi,
S5–P3–SD3 zaledno območje – novogradnja
v nižinski osrednji del – stanovanjska gradnja s poslovnimi dejavnostmi,
S5–P3–SP1 vzhodno območje ob Ljubljanski cesti –
južno od vojaškega območja – servisno poslovne dejavnosti,
S5–P3–SP2 zaledno območje upravnih objektov – servisno poslovne dejavnosti,
S5–P3–SP3 zahodno območje ob železniški progi –
proizvodno servisne dejavnosti (komunalne storitve),
S5–P3–Z1 vmesna cona v zaraščanju – urejene zelenice z redko pozidavo v zelenju.
8. člen
Pup-i so prostorski izvedbeni akt in so podlaga za izdelavo lokacijske dokumentacije in izdajo dovoljenj za posege v prostor.
Lokacijska dokumentacija za enega ali več objektov se izdela na podlagi strokovne presoje in situacije. Namenska raba površin je identična namenski rabi določeni s planskimi dokumenti Občine Postojna.
Zaradi posebnega varstva dobrin splošnega pomena, varstva okolja in racionalne izrabe prostora mora lokacijska dokumentacija vsebovati analizo in utemeljen predlog ter rešitev v odvisnosti od lokacije posameznega posega. Obvezen del analize je izračun faktorja predvidene izrabe na konkretnem razpoložljivem zemljišču.
Spremembe funkcije objektov so dopustne v takšni meri, da se ne spreminja oziroma ogroža pretežna namembnost območja.
Vpliv novih dejavnosti ne sme presegati zakonsko dovoljenih vplivov na okolje.
9. člen
Pri posegih v okolje, pri katerih se ustvarja nov odnos v okolju s pričakovanim večjim vplivom na okolje (zrak, tla, površinske in podzemne vode, krajinsko sliko) in prostor je potrebno predložiti ustrezne strokovne osnove, na podlagi katerih se izdelajo smernice za izdelavo lokacijske dokumentacije.
V primerih iz prejšnjega odstavka je investitor dolžan predložiti ekspertize, zlasti kadar gre za tehnično zahtevne objekte, ter zazidave večjih površin (urbanistično mnenje ali zasnovo rešitve, krajinsko mnenje, presoja vplivov na okolje, geološko mnenje, pedološko mnenje, in predhodne pogoje soglasodajalcev itd.). Vsebino in obseg ekspertize določi pristojna občinska služba za urbanizem.
10. člen
Posegi v prostor pri javnih objektih in na javnih površinah morajo biti načrtovani tako, da bo občanom omogočen neoviran in varen dostop do objektov, naprav in zemljišč ter njihova uporaba.
Tudi pri prenovi posameznih delov naselij in objektov je potrebno poskrbeti za odpravo obstoječih arhitektonskih ovir.
11. člen
Graditev posameznih vrst objektov je možna na za to predvidenih površinah kot jih prikazuje grafična priloga namenske rabe prostora, vendar ne smejo kvarno vplivati na okolje in ne smejo slabšati bivalnih kvalitet.
V obravnavanih ureditvenih enotah so dovoljeni naslednji posegi, kolikor v tem odloku ni drugače določeno:
– redno vzdrževanje,
– adaptacije,
– prizidave,
– nadzidave,
– nadomestna gradnja,
– novogradnja (posamična in dopolnilna),
– spremembe namembnosti (za stanovanja, za potrebe servisnih in storitvenih dejavnosti, za potrebe poslovnih prostorov in prostorov javnih služb ipd.),
– pogojno gradnja pomožnih objektov,
– gradnja potrebne komunalne in prometne infrastrukture.
12. člen
Gradnja prostostoječih objektov je dopustna na tistih zemljiščih, kjer to omogoča oblikovnost terena in velikost razpoložljive parcele skladno z urbanističnimi konstantami, ki jih določa kvalitetna okoliška grajena struktura.
13. člen
Novogradnja prostostoječih objektov, prizidkov, nadzidav, nadomestnih gradenj, preureditev stropno strešnih konstrukcij in adaptacij je dopustna pod naslednjimi pogoji:
– možni so posegi v prostor, ki trajno ne spreminjajo ekološkega ravnovesja v naravi in krajinskih značilnosti v prostoru,
– dostopnost do novih stavbnih površin mora biti funkcionalno in varnostno v skladu z osnovnimi principi urejanja novogradenj oziroma prometno-tehnično varno,
– vsi posegi morajo biti usklajeni s predpisi o požarni varnosti in sanitarno-tehničnimi predpisi,
– intenzivnost rabe prostora se s posamezno novogradnjo ne sme bistveno spremeniti.
14. člen
Spremembe namembnosti objektov so možne le v tolikšni meri, da se ne spreminja pretežna namembnost območja ali širšega prostora. Ni dovoljeno vnašanje novih dejavnosti, ki bi negativno vplivale na sedanjo namembnost. Objekt z novo namembnostjo ne sme motilno vplivati na bivalne in delovne pogoje ter ekološko ravnovesje.
Odmiki od javnih cest morajo biti pri novih objektih usklajeni z zakonom o cestah oziroma z upravljalci javnih površin.
15. člen
Lokacija za postavitev spominskega obeležja mora biti izbrana na podlagi vsakokratne podrobne urbanistične presoje prostora, tako da se s postavitvijo dopolnjuje javni, centralni prostor ali dopolnijo križišča v smislu poudarka orientaciji.
16. člen
Gradnja pomožnih objektov, ki jih določa občinski odlok o pomožnih objektih je dopustna le, kadar v sklopu obstoječih objektov ni možno zadovoljiti manjkajočih prostorskih potreb. Pri novogradnji se te potrebe rešujejo znotraj objekta.
17. člen
Večja reklamna znamenja in turistične oznake naj bodo praviloma postavljena združeno na skupnih lokacijah, tako da niso motilna za okoliški ambient ter ne ovirajo prometa in vzdrževanja komunalnih naprav. Kolikor niso redno vzdrževana, jih je dolžan investitor odstraniti po pogojih pristojne urbanistične inšpekcije.
18. člen
Začasni objekti in naprave, namenjeni začasnemu zadovoljevanju prostorskih potreb za storitvene dejavnosti, družbene dejavnosti, šport, rekreacijo ter ostale potrebe (za obdobje do izgradnje trajnega objekta), sezonski turistični ponudbi ali občasnim prireditvam, se lahko postavijo na zemljiščih, kjer v tekočem planskem obdobju ni predviden trajen poseg v prostor. Pogoji za postavitev začasnih objektov in naprav so analogni pogojem kot za trajne posege v prostor.
V aktu, s katerim upravni organ dovoli postavitev začasnega objekta, mora biti opredeljeno, kdo ga je dolžan odstraniti, na čigave stroške in v kakšnem roku oziroma razlogi predčasne odstranitve.
Oblikovanje gradbenih parcel
19. člen
Velikost gradbene parcele mora biti prilagojena namembnosti objekta, njegovi velikosti ter naravnim in ustvarjenim danostim prostora.
Velikost gradbene parcele mora omogočiti zadovoljitev vseh spremljajočih prostorskih potreb osnovne dejavnosti, razen v primeru, če je že zagotovljeno njihovo skupno zadovoljevanje v širšem območju.
20. člen
Velikost gradbene parcele za enodružinsko stanovanjsko hišo ne sme odstopati od velikosti okoliških parcel v območju in naj bo oblikovana v konceptu starejše parcelacije – ne karejsko.
Za prostostoječe stanovanjske objekte naj bo celotna površina zemljišča praviloma najmanj 1,5 krat večja od bruto etažne površine objekta.
Novograjeni objekti obrtne dejavnosti imajo določene večje parcele oziroma najmanj 1,8 krat večje od bruto etažne površine predvidenega objekta.
Odmiki objektov individulane stanovanjske gradnje od parcelnih mej morajo biti najmanj 4 m (s soglasjem soseda mejaša lahko tudi manj) in od objektov na sosednji parceli najmanj 8 m (s soglasjem soseda mejaša lahko tudi manj oziroma toliko kot to določa svetlobno tehnična ocena ali študija osvetlitve) – kolikor ni drugače določeno v podrobnih merilih in pogojih tega odloka. Pri ostalih objetih se odmike definira z lokacijsko dokumentacijo.
Določitev funkcionalnih zemljišč
21. člen
Velikost funkcionalnega zemljišča se določa za obstoječe objekte in novogradnjo na osnovi namembnosti in velikosti objekta, naravnih in ustvarjenih danosti, ob upoštevanju predvidenega razvoja predvsem infrastrukturnih objektov in naprav ter omejitve uporabe zemljišča po posebnih predpisih.
Merila za določitev velikosti funkcionalnega zemljišča:
– za stanovanjske objekte je minimalna širina okrog objekta 2 m ter širina dovoza do objekta najmanj 2,5 m,
– za pomožne objekte se določi minimalni obseg funkcionalnega zemljišča in je 1,2 ob objektu in dostopu,
– za kmetijske gospodarske objekte je minimalna širina okrog objekta najmanj 2 m, velikost manipulativnega prostora mehanizacije majmanj v radiu 15 m, širina dovoza pa najmanj 3,5 m, kolikor zaradi podreditve obstoječi morfologiji okoliške zazidave ni potrebna posebej prilagojena zasnova,
– za proizvodne objekte se velikost funkcionalnega zemljišča določi glede na velikost objekta, gostoto in racionalnost pozidave z vključitvijo vseh obstoječih in bodočih proizvodnih komunikacij z minimalno širino 3,5 m,
– za objekte, ki so namenjeni izključno opravljanju obrtnih dejavnosti, se velikost funkcionalnega zemljišča določi glede na tehnološke zahteve dejavnosti ter ob smiselnem upoštevanju meril za stanovanjske objekte,
– za blokovno gradnjo se določi funkcionalno zemljišče lahko v sklopu podobnih objektov, in sicer zemljišče obsega: 2 m minimalna širina ob objektu, dovozi v širini minimalno 3 m in dostopi minimalno 1,20 m ter minimalno prosto površino ali zelenico s povprečjem ca. 20% površine objekta; parkirišče ima lahko samostojno funkcionalno zemljišče. V primeru, da so objekti grajeni v gradbeni ulični črti je meja funkcionalnega zemljišča na ulični strani enaka liniji kapi strehe ali nadstreškov objekta;
– za vse objekte velja, da kolikor je dejanska parcela manjša od funkcionalnega zemljišča (ugotavljanje na osnovi navedenih meril), se upošteva dejanska površina parcele.
Naravna in kulturna dediščina
22. člen
Naravno in kulturno dediščino je potrebno varovati v skladu z veljavnimi predpisi ob upoštevanju usmeritev iz planskih aktov ter določili sprejetih odlokov o razglasitvah spomenikov in dediščine.
Na območjih in objektih naravne in kulturne dediščine, ki so razglašeni za kulturno zgodovinske spomenike in naravne znamenitosti so posegi in oblikovanje dovoljeni v skladu z zakonskimi določili razglasitvenega dokumenta.
Posegi na stavbe ali njihovo gravitacijsko območje, ki so uvrščene v register kulturne dediščine, zahtevajo predhodno soglasje pristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Hidrološka, površinska in podzemska geomorfološka naravna dediščina in površine naravne dediščine ekološkega pomena se varujejo v skladu s pogoji pristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Kolikor se pri zemeljskih delih odpre vhod v kraško podzemllje je investitor dolžan obvestiti o odkritju pristojen zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Prometno omrežje
23. člen
Dovoljena je rekonstrukcija cest ter novogradnja manjših odsekov cest, ki so opredeljena v grafičnih prilogah. Vsa merila in pogoje za trase cest se ugotavlja v lokacijskem postopku, kjer je nujno definirati ureditev tangiranih obcestnih zemljišč.
Za realizacijo prometnega omrežja v območju PUP-a so predvidene tudi rušitve objektov, te se sprovedejo v soglasju z uporabniki in glede na fazno izgradnjo prometnih rešitev oziroma povezav.
24. člen
Območje ob želežniški progi je pod posebnim režimom. Vsi posegi v zemljišče Slovenskih železnic ter v 2 m pas od vznožja nasipa zahtevajo obravnavo skladno z zakonom o varnosti v železniškem prometu in pravilnikom o pogojih za graditev gradbenih in drugih objektov v varovalnem pasu železnice. Predvideti je potrebno protihrupno zaščito in zaščito proti blodečim tokovom.
25. člen
Za potrebe dopolnilnih dejavnosti je pred izdajo dovoljenja za dejavnost potrebno preveriti zadostnost prostora za parkiranje na sami parceli in sicer brez večjih obremenitev za ožje okolje ter glede na pogostnost, varnost dostav in frekvence prometa.
Komunalno urejanje
26. člen
Na območju PUP-a so dopustne komunalne ureditve in rekonstrukcija tistih komunalnih vodov in naprav ter prometnega omrežja, ki so določeni s tekočimi veljavnimi planskimi dokumenti Občine Postojna in veljavnimi predpisi ter ob soglasju posameznih upravljalcev infrastrukturnih naprav.
27. člen
Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječe oziroma novozgrajeno komunalno omrežje. Minimalna komunalna oprema obsega omrežje in naprave za oskrbo s pitno vodo, oskrbo z električno energijo ter omrežje in naprave cestnega prometa in omrežja zvez. Odvajanje odpadne vode se rešuje s priključitvijo na mestni kanalizacijski sistem. Načrti komunalnih naprav morajo upoštevati zasnove PUP-a. Komunalne ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, voda, tla) in obrabno zaščitnim zahtevam (varstvo pred požarom. oskrbo v izrednih razmerah, zmanjševanju ogroženosti itd.).
28. člen
Vsi novozgrajeni objekti se morajo priključiti na javni vodovod.
Vsi objekti morajo biti priključeni na javno kanalizacijsko omrežje v skladu z veljavnimi predpisi.
29. člen
Zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov se vrši kot je predvideno za celotno mesto Postojna.
30. člen
Oskrba z električno energijo
Na področju oskrbe z električno energijo je potrebno upoštevati veljavne predpise in zasnovo elektroomrežja za to področje.
Varovanje okolja
31. člen
Pred posegom v prostor, ki ima kakršenkoli vpliv na okolje, mora investitor izpolnjevati zahteve zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), podzakonskih in občinskih predpisov, ki urejajo varstvo okolja.
32. člen
Za zagotovitev kvalitetnejših pogojev bivanja in varovanja okolja:
– morajo biti vsi viri onesnaženja izdelani, grajeni, opremljeni, uporabljeni in vzdrževani tako, da ne izpuščajo v zrak večjih koncentracij škodljivih snovi, kot je dovoljeno s predpisi, ki urejajo to področje:
– se ohranja oziroma dograjuje zeleni tampon, kot zaščita pred hrupom, v smeri proti železnici in ob magistralni cesti;
– je potrebno zagotoviti lovilce olj in maščob povsod tam, kjer obstoji nevarnost onesnaževanja z olji in maščobami ter zagotoviti odvoz posebnih odpadkov (usedline barv, kisline, lugi, emulzije, usedline iz lovilcev olj in maščob);
– dovoljeni so samo taki tehnološki postopki v predvidenih proizvodnih objektih in obrtnih delavnicah, ki ne bodo posegali v stanovanjsko zazidavo (obstoječi in predvideni) s prekomerno hrupnostjo, onesnaževanjem zraka in podtalnice ter z odvajanjem oziroma odvozom tekočih in trdih industrijskih odpadkov na neustrezen način in na neustrezne deponije.
33. člen
Pri urejanju okolice objektov veljajo sledeči pogoji:
– Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Podporni zidovi so dovoljeni le v primerih, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin. Podporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali.
– Ograje so dopustne, kadar je potrebno zavarovanje zemljišča, objekta ali naprave pred nevarnimi vplivi na ljudi in živali ter preprečevanje nedovoljenega prečkanja območij. Ograja deponije odprtega skladiščnega prostora mora biti ozelenjena, ostala okolica pa primerno urejena.
– Vse obstoječe in predvidene zelene površine je potrebno redno vzdrževati, varovati in ohranjati.
– Tlakovanje dvorišč in urejanje igrišč je nujno uskladiti z namembnostjo in velikostjo zazidave ter ureditvijo zelenih površin.
– Po končanem posegu v prostor je obvezna zasaditev zemljišča z avtohtonim zelenjem.
– V primerih, ko tvori rob naselja tipična zasaditev kot so sadovnjaki, zaraščen rob, drevored ali kakšen drug izpostavljen element narave je te elemente potrebo ohraniti.
– Za vse objekte velja, da je treba uporabljati takšna gradiva, ki ne odstopajo od obdelav oziroma gradiv enake in podobne strukture in teksture kot so obstoječa gradiva.
Varstvo pred hrupom
34. člen
Znotraj ureditvenih območij naselij je potrebno s tehničnimi ukrepi zagotoviti primerno raven hrupa tako, da raven hrupa ni presežena glede na opredelitev pretežne namembnosti območja skladno z veljavnimi predpisi.
Varstvo tal
35. člen
Vsa skladišča tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali v podtalje.
Za vse izkope zemlje se določijo pogoji v lokacijski dokumentaciji skladno z občinsko politiko o ravnanju s plodno zemljo. Za izkope iz vrtač se mora izdelati lokacijska dokumentacija, s katero se določi način, količina izkopa in sanacija vrtače po opravljenem izkopu. Za take posege se mora pridobiti lokacijsko in gradbeno dovoljenje.
36. člen
Prostor za potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite se ureja na podlagi veljavnih predpisov.
IV. PODROBNA MERILA IN POGOJI PO ENOTAH
37. člen
S5–P3–C1 območje ob Ljubljanski cesti – vzhodni del – centralne dejavnosti s stanovanjsko gradnjo
1. Novogradnja je dovoljena izjemoma, kolikor so zagotovljeni primerni in varni odmiki skladno s cestnimi in požarnimi predpisi. Obseg novogradnje je podan z razmerjem med celotno površino zemljišča in bruto etažno površino objekta. Zemljišče naj bo vsaj 1,5 krat večje od površine objekta.
Novogradnja: – tloris podolgovat ali podaljšuje obstoječe smeri grajenih struktur,
– višina: dK + P + N,
– streha: simetrična dvokapnica z naklonom ca. 35°,
– kritina: dovoljuje se kritina v rdeči barvi, rjavi ali temnosivi barvi,
– pomožni objekti so kot podaljšek osnovnih gabaritov,
– ureditev okolice naj sledi kvalitetnim ureditvam sosednjih zemljišč.
2. Dopolnilna gradnja se lahko pojavi kot nadomestna gradnja, pri kateri je nujno slediti ulični geometriji.
3. Pomožni objekti so dovoljeni samo kot dopolnitev obstoječega programa centralnih dejavnosti.
4. Okolico je nujno sanirati in definirati proste in manipulacijske površine.
38. člen
S5–P3–C2 ob Kolodvorski cesti – severni del – Uprava za notranje zadeve, Uprava za obrambo ter poslovni del
1. Novogradnja:
– strehe: simetrične dvokapnice,
– kritina: dovoljuje se kritina v rdeči in temnosivi barvi,
– pomožni objekti so dovoljeni skladno z veljavnimi občinskimi predpisi na tem področju,
– ureditve okolice v kontekstu arhitektonske zasnove celotne enote.
2. Dopolnilna ali nadomestna gradnja v smislu zaokroževanja dejavnosti in poenotenja objektov je izjemoma možna. Pred izdajo dovoljenj je nujno izračunati faktor zazidljivosti razpoložljive parcele. Velikost gradbene parcele za posamezen objekt ali sklop objektov naj bo celotna površina zemljišča praviloma najmanj 1,35 krat večja od bruto etažne površine objekta ali objektov. Poleg tega pogoja je nujno zagotoviti tudi zadostno število parkirnih mest znotraj območja. Za poslovno dejavnost je normirano na vsakih 50 m2 površine objekta 1PM ali na 3 zaposlene 1 PM.
Obseg, vertikalni gabarit in oblikovanje dopolnilnih ali nadomestnih objektov naj sledi glavnim smerem okoliških objektov z izrazitim oblikovanjem ulične ali glavne fasade.
39. člen
S5–P3–S1 območje ob Ljubljanski cesti – vzhodni del – blokovna stanovanjska gradnja s poslovnimi prostori
1. Novogradnja: – tlorisna zasnova v nizu, ki oblikuje ulico s poslovnimi prostori,
– terasasta izvedba sledi padajočemu terenu,
višina: 2K + P + 2N + P – pritličje na nivoju severne dovozne ceste,
– streha: simetrična dvokapnica z naklonom ca. 35°,
– kritina: dovoljuje se kritina v rdeči, rjavi ali temnosivi barvi,
– balkoni in terase so podani v terasasti zasnovi,
– ureditev okolice naj predvidi zadostno število dovozov in dostopov ter parkirišč.
2. Pomožni objekti kot so garaže naj bodo v sklopu objektov ali prislonjeni na oporni zid na severni strani, zasnova v nizu z enotnim oblikovanjem.
3. Okolica naj služi osnovnim dejavnostim. Prepovedano je deponiranje drv in raznih materialov na prostih površinah.
40. člen
S5–P3–S2 območje med Kolodvorsko in Javorniško cesto – blokovna stanovanjska gradnja
1. Dopolnilna gradnja je možna s spremljajočimi objekti k osnovnemu programu. To so predvsem garažni objekti v nizu z enotnim oblikovanjem.
Ti objekti morajo biti odmaknjeni vsaj 2 m od meje.
2. Pomožni objekti naj bodo tekoče vzdrževani in ne smejo predstavljati požarne obremenitve za okolico.
3. Okolica naj bo tekoče vzdrževana brez divjih odlagališč. Ograje je potrebno obnavljati v konceptu arhitekturnih zakonitosti grajenih objektov.
41. člen
S5–P3–S3 zaledno območje upravnih objektov –individualna stanovanjska gradnja
1. Območje nima več prostih površin, zato ni predvidena novogradnja.
2. Dopolnilna gradnja je možna kot dozidava, gradnja v nizu. Višinsko se prilagodi konfiguraciji terena.
3. Pomožni objekti naj vizualno ne izstopajo.
4. Dovozi in dostopi na javne površine naj bodo dobro pregledni in ne smejo predstavljati motnje za javni in manipulacijski promet.
42. člen
S5–P3–S4 dopolnilno območje na severu ob Ljubljanski cesti – individualna stanovanjska gradnja
1. V območju lahko nastopi le dopolnilna gradnja z mestotvornimi elementi.
Novi objekti (stanovanjski in drugi) morajo biti odmaknjeni vsaj 2 m od meje. Smer slemena objektov mora biti usklajena z obstoječo zasnovo in ambientalno ureditvijo.
2. Pomožni objekti so izvedljivi na zaledni strani objektov. Ulična fasada naj sledi oblikovanosti osi ceste in konfiguraciji terena.
43. člen
S5–P3–SD1 vzhodno območje ob Ljubljanski cesti – ulični niz – stanovanjska gradnja z dopolnilnimi dejavnostmi
1. Možna je samo dopolnilna gradnja v manjšem obsegu. Ulični niz je možno nadzidati do skupne višine P + N + dP. Ohranjajo se stavbni ritmi, členitve, povdarki in obrobe.
2. Pomožni objekti v manjšem obsegu nastopajo za uličnim nizom. Vmesni prostori med osnovnimi objekti se ohranjajo.
Ploščadi pred objekti na ulici naj se uredijo v konceptu ulice po skupni zasnovi.
44. člen
S5–P3–SD2 zaledno območje ob Notranjski cesti – stanovanjska gradnja z dopolnilnimi dejavnostmi
1. Dopolnilna gradnja je možna v manjšem obsegu kot dopolnitev obstoječih domačij – dopolnitev v okviru dvorišča. Vsi objekti morajo biti odmaknjeni vsaj 2 m od meje, s soglasjem soseda tudi manj. Smer slemena objektov mora biti usklajena z obstoječo zasnovo in ambientalno ureditvijo.
2. Pomožni objekti so priključeni osnovnim objektom in oblikovani v celoto k osnovnim objektom.
Ob ulici naj bodo površine enotno oblikovane in redno vzdrževane.
45. člen
S5–P3–SD3 zaledno območje – novogradnja (nižinski osrednji del) – stanovanjska gradnja s poslovnimi dejavnostmi
1. Novogradnja: – tlorisi so izrazito podolgovati, posamezni deli so lahko na osnovno os obrnjeni na ključ, zasnova je podana v grafičnih prilogah,
– višina je podana v prilogah, in sicer osrednji nižinski del je P + M, obrobni del, ki se nasloni ob padajoč teren pa P + N + dP,
– podkletitev je možna, pod pogojem, da je nivo pritličja na nivoju ceste; pred izdajo upravnega dovoljenja za projekt s kletnimi prostori je nujno pridobiti hidrogeološko presojo na obravnavani lokaciji,
streha: simetrična dvokapnica z naklonom od 30–40°,
– kritina: dovoljuje se kritina v rdeči, rjavi ali temnosivi barvi,
– ograje naj bodo nizke do skupne višine 60 cm in ne smejo ovirati preglednosti prometnih površin,
– ureditve okolice naj sledijo reliefu; za krajinsko kvaliteten del se izdela parkovna ureditev z vstopno ploščadjo.
46. člen
S5–P3–SP1 vzhodno območje ob Ljublanski cesti – južno od vojaškega območja – servisno poslovne dejavnosti
1. Dopolnilno gradnjo predstavlja samo delna nadzidava objekta in sicer na vzhodnem delu. Možno je izvesti tudi nekaj dozidav, predvsem kot povdarjenih vhodov (vetrolovi). Prizidani deli ne smejo ovirati prometa in manipulacij na ploščadi.
2. Ohranja se ozelenitev ob uvozu na zahodni strani. Na ploščadi se ne sme postavljati začasnih nadstrešnic ali deponirati material.
47. člen
S5–P3–SP2 zaledno območje upravnih objektov – servisno poslovne dejavosti
1. Možna je dopolnilna gradnja s programsko kompaktibilnim programom. Vsi objekti morajo biti odmaknjeni vsaj 2 m od meje. Smer slemena objektov mora biti usklajena z obstoječo zasnovo in ambientalno ureditvijo.
2. Urediti je nujno manipulacijske ploščadi, označiti dovoze in dostope. Proste površine na mejnih delih je nujno ozeleniti s srednje visoko gosto vegetacijo. Okolico objektov je nujno tekoče vzdrževati.
48. člen
S5–P3–SP3 zahodno območje ob železniški progi – proizvosno servisne dejavnosti (komunalne storitve)
1. Dopolnilna gradnja je izjemoma in v manjšem obsegu možna kot vzdolžno podaljšanje obstoječega niza.
2. Prometne in manipulativne površine morajo ohranjati zadostno odprto površino glede na dejavnost.
49. člen
S5–P3–Z1 vmesna cona v zaraščanju – urejene zelenice z redko pozidavo v zelenju
1. Novogranja: – tloris podolgovat, vzporeden s plastnicami
– višina dK + P + M – prislonjeno na teren,
– streha: simetrična dvokapnica z naklonom ca. 35°,
– kritina: dovoljuje se kritina v rdeči, rjavi ali temnosivi barvi,
– pomožni objekti kot podaljšek osnovnih gabaritov,
– ograje kot zavarovanje zemljišča,
– ureditve okolice naj sledi, da so objekti skriti v zelenju, v tej enoti ne smejo nastopati večje ploščadi. Nujno je sanirati divja odlagališča.
Novi objekti (stanovanjski in drugi) morajo biti odmaknjeni vsaj 4 m od meje, s soglasjem soseda tudi manj. Smer slemena objektov mora biti usklajena z obstoječo zasnovo in ambientalno ureditvijo.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
50. člen
Prostorski ureditveni pogoji so na vpogled občanom, organizacijam in skupnostim na Občini Postojna, Upravni enoti Postojna in na Krajevni skupnosti Postojna.
51. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. Do izdaje pooblastil ustreznega ministrstva komunalni inšpekciji iz 18. člena tega odloka opravlja te naloge pristojna gradbena in urbanistična inšpekcija.
52. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS. Z dnem objave tega odloka preneha veljati odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območji S5 in P3 v Postojni (Uradne objave, št. 11/87, Uradni list RS, št. 15/96). Določila dopolnitve odloka (Uradni list RS, št. 15/96) se smiselno uporabljajo naprej kot strokovna podlaga.
Št. 03201-2/98
Postojna, dne 14. julija 1998.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Postojna
Danijel Mislej, dipl. inž. str. l. r.
