Svet krajevne skupnosti Blagovna je na 19. seji dne 6. julija 1998, sprejel
S T A T U T
Krajevne skupnosti Blagovna
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Krajevna skupnost Blagovna je samoupravna skupnost občanov, ki živijo v naseljih Proseniško, Cerovec, Goričica, Zlateče, Repno, Dole, Primož in Lokarje v Občini Šentjur pri Celju.
V skladu z zakoni, statutom občine in tem statutom zadovoljujejo občani v krajevni skupnosti skupne potrebe ter izvajajo naloge, ki jih krajevni skupnosti določi občina.
2. člen
Krajevna skupnost je pravna oseba. Krajevna skupnost razpolaga s sredstvi, ki so njena last, sredstvi, ki so jih v krajevni skupnosti združili občani, sredstvi iz občinskega proračuna za izvajanje dogovorjenih nalog ter sredstvi ustvarjenimi z lastno dejavnostjo.
3. člen
Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu s sredstvi s katerimi razpolaga.
4. člen
Krajevna skupnost praznuje praznik v čast delovanja partizanske bolnice Zime na Cerovcu med II. svetovno vojno.
Svet krajevne skupnosti z letnim načrtom določi datum in program praznovanja.
5. člen
Svet krajevne skupnosti letno podeljuje zaslužnim občanom za pomoč in razvoj krajevne skupnosti priznanja, ki jih svečano podeli ob praznovanju krajevnega praznika.
6. člen
Krajevna skupnost ima zastavo in grb kot svoj prepoznavni znak.
Grb je priloga št. 1 k statutu.
Zastava je priloga št. 2 k statutu.
7. člen
Krajevna skupnost ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis Krajevna skupnost, v spodnji polovici pa napis Proseniško 22, Šentjur. Na sredini žiga je grb Slovenije ter napis Blagovna.
8. člen
Sedež krajevne skupnosti je v Osnovni šoli Blagovna s posebnim vhodom.
Naslov krajevne skupnosti je: Krajevna skupnost Blagovna, Proseniško 22, pošta – 3230 Šentjur.
II. PODROČJA DELA IN NALOGE KRAJEVNE SKUPNOSTI
9. člen
Krajevna skupnost samostojno opravlja naloge, ki jih določa ta statut in so potrebne za zadovoljevanje njenih prebivalcev:
– obravnava vsa vprašanja pomembna za delo in življenje v krajevni skupnosti in oblikuje stališča, pobude in vprašanja v zvezi s tem,
– obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti ter daje k tem vprašanjem mnenja, stališča in pobude,
– daje soglasje k odločitvam občinskega sveta, če tako določajo oziroma dopuščajo zakoni in statut občine,
– sprejema statut krajevne skupnosti in druge akte krajevne skupnosti,
– obravnava in sprejema finančni načrt in zaključni račun krajevne skupnosti,
– odloča o porabi sredstev krajevne skupnosti,
– razpiše referendum o pomembnih vprašanjih iz svoje pristojnosti,
– daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih aktov občine,
– sklicuje zbore občanov,
– opravlja naloge na drugih področjih, ki jih občina prenese na krajevno skupnost skupaj z ustreznimi sredstvi za izvajanje,
– upravlja in vzdržuje javne objekte, površine in ceste, ki so razvrščene kot krajevne,
– skrbi za razvoj obrti, podjetništva, kmetijstva in turizma na svojem področju,
– skrbi za razvoj infrastrukture na svojem področju, zlasti za zagotavljanje čimbolj enakih pogojev za vse občane,
– spremlja socialno problematiko in skupaj z ustreznimi službami predlaga in izvaja ukrepe za izboljšanje teh razmer,
– spremlja in izvaja naloge na področju zaščite in reševanja občanov pred naravnimi in drugimi nesrečami skupaj s pristojnimi organi občine,
– skupaj z ustreznimi službami in inštitucijami skrbi za varstvo naravne in kulturne dediščine na svojem področju,
– sprejema razvojne programe krajevne skupnosti,
– sodeluje pri pripravi razvojnega programa občine,
– opravlja druge naloge in naloge za katere jih na podlagi dogovora in aktov občine pooblasti občinski svet in župan.
III. ORGANI KRAJEVNE SKUPNOSTI
10. člen
Organ krajevne skupnosti je svet, ki odloča o vseh zadevah v okviru nalog krajevne skupnosti in statuta. Svet krajevne skupnosti šteje devet članov.
11. člen
Kot stalna organa, ki jih imenuje svet krajevne skupnosti sta nadzorni odbor, ki šteje tri člane in volilna komisija, ki šteje tri člane in namestnike.
12. člen
Za uresničevanje posameznih nalog lahko svet krajevne skupnosti imenuje komisijo, ki jim določi delovno področje, sestav, čas trajanja in sredstva za delovanje in izvrševanje nalog.
13. člen
Za volitve sveta krajevne skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona o lokalnih volitvah, ki veljajo za večinske volitve v občinskih svetih.
Svet krajevne skupnosti izvolijo občani krajevne skupnosti – volilci s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti s tajnim glasovanjem.
14. člen
Volitve sveta krajevne skupnosti so redne (vsako četrto leto), predčasne (če se svet krajevne skupnosti razpusti ali odstopi) in nadomestne (za posamezne člane sveta, ki jim iz kakršnegakoli vzroka preneha mandat). Redne volitve v svet krajevne skupnosti se opravijo istočasno kot redne volitve v občinski svet.
15. člen
Za volitve sveta krajevne skupnosti so v krajevni skupnosti naslednje volilne enote:
1. volilna enota – Cerovec izvoli 1 člana v svet krajevne skupnosti,
2. volilna enota – Goričica od št. 18 dalje izvoli 1 člana v svet krajevne skupnosti,
3. volilna enota – Zlateče izvoli 1 člana v svet krajevne skupnosti,
4. volilna enota – Proseniško okolica izvoli 1 člana v svet krajevne skupnosti,
5. volilna enota – Proseniško center izvoli 1 člana v svet krajevne skupnosti,
6. volilna enota – Repno in Goričica od št. 1 do št. 17 izvoli 1 člana v svet krajevne skupnosti,
7. volilna enota – Dole izvoli 1 člana v svet krajevne skupnosti,
8. volilna enota – Primož izvoli 1 člana v svet krajevne skupnosti,
9. volilna enota – Lokarje izvoli 1 člana v svet krajevne skupnosti.
16. člen
Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan občine, izvaja pa jih občinska volilna komisija v krajevni skupnosti in volilni odbori za posamezna volišča, ki jih imenuje svet krajevne skupnosti.
17. člen
Svet krajevne skupnosti ima vse pristojnosti odločanja in sprejemanja sklepov, ki izhajajo iz področja dela in nalog (9. člen) statuta krajevne skupnosti in nalog, ki izhajajo iz sklepov sprejetih na zborih občanov.
18. člen
Svet krajevne skupnosti se konstituira na svoji prvi seji po izvolitvi tako, da izmed članov izvoli predsednika in podpredsednika.
Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče in vodi v 30 dneh po izvolitvi članov sveta, dotedanji predsednik sveta krajevne skupnosti. Svet na prvi seji sprejme poročilo volilne komisije. Kolikor na prvi seji ni mogoče izvoliti predsednika sveta vse nadaljnje seje, do izvolitve, sklicuje in vodi najstarejši član novoizvoljenega sveta krajevne skupnosti.
19. člen
Predsednik sveta in podpredsednik se volita z večino glasov vseh članov sveta na predlog vsaj dveh članov sveta.
Nadzorni odbor, volilno komisijo in druge komisije izvoli svet z večino glasov navzočih članov sveta na predlog predsednika ali ostalih članov sveta. Kandidati za nadzorni odbor ne morejo biti člani sveta krajevne skupnosti.
20. člen
Predsednik sveta, podpredsednik in nadzorni odbor so lahko razrešeni na podlagi treh članov sveta ali na podlagi zahteve zbora občanov.
Razrešnica je sprejeta, če za predlog glasuje več kot polovica vseh članov sveta.
21. člen
Predsedniku, podpredsedniku, članom sveta in nadzornemu odboru preneha mandat s potekom časa za katerega so bili izvoljeni z razrešitvijo, z odstopom (v pisni obliki) ali drugimi vzroki, ko ne morejo več opravljati članstva v svetu krajevne skupnosti ali nadzornemu odboru.
Stari svet krajevne skupnosti opravlja naloge, neglede na mandat, tako dolgo, dokler ni izvoljen in konstituiran novi svet krajevne skupnosti.
22. člen
Po ugotovitvi občinske volilne komisije o prenehanju mandata se izvedejo predčasne ali nadomestne volitve, če čas do rednih volitev ni krajši od devet mesecev.
23. člen
Člani sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta krajevne skupnosti in uresničevati sprejete odločitve sveta krajevne skupnosti. Člani sveta imajo pravico dajati pobude predsedniku in svetu krajevne skupnosti in zahtevati glasovanje o svojih pobudah.
Posamezni član sveta lahko zahteva sklic zbora občanov za posamezna vprašanja, ki jih obravnava svet krajevne skupnosti. V volilni enoti, v kateri je bil izvoljen, lahko član sveta skliče sam delni zbor občanov.
24. člen
Predsednik sveta krajevne skupnosti:
– zastopa in predstavlja krajevno skupnost,
– sklicuje in vodi seje sveta (praviloma enkrat mesečno, na pobudo dveh članov sveta, na zahtevo delnega zbora občanov, nadzornega odbora ali po svoji presoji in po potrebi),
– skrbi za pravočasno pripravljanje gradiva za odločanje na sejah sveta,
– skrbi za sodelovanje in usklajevanje dela z občinskim svetom, županom in občinsko upravo,
– opravlja naloge, ki mu jih določi svet krajevne skupnosti s sklepi sprejetimi na sejah sveta.
25. člen
Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu in ga v njegovi odsotnosti nadomešča z vsemi pooblastili.
26. člen
Seje sveta krajevne skupnosti:
– svet sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov sveta krajevne skupnosti,
– svet sprejema določitve z večino navzočih članov, če s tem statutom ni drugače določeno,
– glasovanje na seji sveta je praviloma javno,
– seje sklicuje predsednik sveta z vabili, kateremu je priložen zapisnik prejšnje seje praviloma vsaj sedem dni pred sejo,
– seje sveta so praviloma javne.
27. člen
Strokovno tehnične, finančne in administrativne naloge za potrebe sveta krajevne skupnosti in krajevne skupnosti opravlja praviloma tajnik krajevne skupnosti in občinska uprava v skladu z dogovorom, razmejitvijo in določitvijo nalog z ustreznim dogovorjenim nadomestilom za to delo in sprejetim sklepom sveta krajevne skupnosti.
28. člen
O delu in sklepih sveta krajevne skupnosti se piše zapisnik. Zapisnik praviloma piše tajnik krajevne skupnosti. Zapisnik se potrdi na prvi prihodnji seji sveta in ga podpišeta predsednik in zapisnikar.
29. člen
Nadzorni odbor:
– nadzorni odbor sestavljajo predsednik in dva člana,
– opravlja nadzor nad premoženjem krajevne skupnosti,
– nadzoruje zakonitosti, namembnosti in smotrnosti porabe sredstev krajevne skupnosti,
– nadzira finančno poslovanje krajevne skupnosti,
– obravnava zaključni račun krajevne skupnosti,
– sestaja se najmanj enkrat letno in v svojih ugotovitvah poroča svetu krajevne skupnosti in po potrebi zboru občanov,
– nadzorni odbor lahko zahteva kontrolo poslovanja krajevne skupnosti in drugih organov v inštitucijah nadzora v občini in republiki.
30. člen
Premoženje krajevne skupnosti sestavljajo premičnine in nepremičnine v lasti krajevne skupnosti, denarna sredstva in pravice.
O pridobitvah in odtujitvi premoženja odloča svet krajevne skupnosti z dvetretjinsko večino glasov vseh članov sveta krajevne skupnosti.
31. člen
Krajevna skupnost pridobiva prihodke iz lastnih virov in občinskega proračuna.
Lastni viri prihodkov v krajevni skupnosti so:
– sredstva zbrana s samoprispevki,
– sredstva, ki jih občani združujejo v krajevni skupnosti za določene namene,
– dotacije, darila, volila, sredstva ustvarjena z dejavnostjo krajevne skupnosti in druga sredstva.
32. člen
Prihodki in izdatki za posamezne namene se razporejajo z letnimi finančnimi načrti krajevne skupnosti in se smejo uporabljati le v skladu z načrtom ali sklepom sveta krajevne skupnosti.
Za izvrševanje finančnega načrta je odgovoren predsednik sveta krajevne skupnosti.
33. člen
Po preteku leta za katerega je bil sprejet finančni načrt, sprejme svet krajevne skupnosti zaključni račun za preteklo leto.
34. člen
Krajevna skupnost se sme zadolžiti le za financiranje infrastrukturnih objektov in naprav.
IV. AKTI KRAJEVNE SKUPNOSTI
35. člen
Svet krajevne skupnosti samostojno sprejme naslednje akte:
– statut krajevne skupnosti,
– finančni letni načrt,
– zaključni račun,
– druge akte, pravilnike in sklepe.
36. člen
Statut krajevne skupnosti je temeljni akt krajevne skupnosti, ki določa organizacijo, delovanje, oblikovanje in pristojnosti organov krajevne skupnosti, soodločanje občanov in druga vprašanja pomembna za delo krajevne skupnosti.
Statut krajevne skupnosti sprejme svet krajevne skupnosti z dvetretjinsko večino glasov vseh članov sveta krajevne skupnosti.
37. člen
Svet krajevne skupnosti sprejema pravilnike z navadno večino vseh članov sveta krajevne skupnosti, praviloma za naslednja področja delovanja:
– za podeljevanje priznanj,
– za sofinanciranje vzdrževanja infrastrukturnih objektov v krajevni skupnosti,
– za sofinanciranje delovanja društev, ki delujejo v krajevni skupnosti in izvenšolske dejavnosti mladine,
– o organizaciji na strokovno-tehničnem in administrativnem delovanju krajevne skupnosti.
38. člen
Do sprejetja pravilnikov sveta krajevne skupnosti sprejema sklepe za delovanje na teh področjih na svojih rednih sejah z veljavnostjo o tekočem letu z večino glasov vseh članov sveta krajevne skupnosti.
V. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA OBČANOV
39. člen
Neposredni obliki odločanja občanov v krajevni skupnosti sta zbor občanov in referendum.
40. člen
Zbor občanov sestavljajo polnoletni občani, ki imajo stalno bivališče v krajevni skupnosti.
Zbor se lahko sklicuje za celotno območje krajevne skupnosti ali po volilnih enotah. Zbor občanov skliče predsednik sveta krajevne skupnosti na podlagi sklepa sveta krajevne skupnosti, na zahtevo nadzornega odbora ali najmanj 5% volilcev v krajevni skupnosti.
Delni zbor v volilni enoti lahko skliče član sveta krajevne skupnosti v tisti volilni enoti v kateri je bil izvoljen v svet krajevne skupnosti.
Predsednik sveta krajevne skupnosti je dolžan na podlagi sklepa o sklicu ali upravičeni zahtevi v sklicu zbora, zbor sklicati v 15 dneh po zahtevku ali sklepu.
41. člen
Občani na zboru občanov:
– razpravljajo o problematiki krajevne skupnosti,
– razpravljajo o delu sveta krajevne skupnosti,
– dajejo mnenja in predloge za usmeritev dela sveta krajevne skupnosti,
– obravnavajo druga vprašanja pomembna za življenje in delo v krajevni skupnosti.
42. člen
Zbor je sklepčen, če je na njem prisotnih vseh 45 občanov, oziroma če je zbor sklican po volilnih enotah, v vsaki volilni enoti vsaj 5 občanov.
Zbor vodi delovni predsednik, ki ga z navadno večino izvolijo udeleženci zbora. O delu zbora se piše zapisnik zbora, ki ga podpiše delovni predsednik.
Zbor sprejema sklepe z navadno večino prisotnih na zboru.
43. člen
Sklepi zbora so obvezujoči za delovanje sveta krajevne skupnosti, kolikor niso v nasprotju z zakoni in finančnimi možnosti sveta krajevne skupnosti in tem statutom.
44. člen
Svet krajevne skupnosti lahko razpiše referendum na lastno pobudo ali zahtevo zbora občanov ali najmanj 10% volilcev v krajevni skupnosti.
45. člen
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani v krajevni skupnosti, ki imajo volilno pravico.
46. člen
Odločitev za referendum je sprejeta, če zanjo glasuje večina volilcev, ki so glasovali in je obvezujoča za svet krajevne skupnosti in vse občane v krajevni skupnosti.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
47. člen
Svet krajevne skupnosti objavlja akte in sklepe v katerih posega v pravice in obveznosti občanov v krajevni skupnosti v uradnem glasilu Občine Šentjur pri Celju, druge akte in sklepe, pa na krajevno običajen način.
Vse sklepe, akte in zapisnike sej sveta krajevne skupnosti si lahko občani krajevne skupnosti pogledajo v pisarni krajevne skupnosti v uradnih urah ali po dogovoru s predsednikom sveta krajevne skupnosti.
48. člen
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
49. člen
Vse spremembe statuta se sprejemajo na isti način, kot sam statut krajevne skupnosti.
Predsednik
Sveta krajevne skupnosti Blagovna
Edvard Peperko l. r.
