Na podlagi četrtega odstavka 9. člena zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 1/95) in 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 – odl. US in 29/95) izdaja minister za znanost in tehnologijo
P R A V I L N I K
o meroslovnih zahtevah za nadzorne naprave za kontrolo dela voznika in gibanja vozila v cestnem prometu
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik predpisuje meroslovne in z njimi povezane tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati nadzorne naprave za kontrolo dela voznika in gibanja vozila v cestnem prometu (v nadaljevanju: tahografi), katerih cilj je polavtomatsko ali avtomatsko prikazovanje in zapisovanje delovnih opravil voznika in gibanja vozila. Določa tudi način označevanja in vgraditve ter postopek ugotavljanja skladnosti tahografov.
Ta pravilnik se označi skrajšano z oznako MP-4.
2. člen
Določila tega pravilnika se ne nanašajo na:
1. vozila za prevoz ljudi, ki zaradi načina izvedbe in opreme poleg voznika ne morejo prevažati več kot 8 oseb;
2. vozila za prevoz blaga, katerih skupna dovoljena masa (s priklopnikom ali polpriklopnikom) ne presega 3,5 t;
3. vozila v linijskem prometu za prevoz potnikov, kjer določena dolžina poti ne presega 50 kilometrov;
4. vozila, katerih konstrukcijsko največja možna hitrost ne presega 30 km/h;
5. vozila v uporabi ali pod nadzorom obrambnih sil, civilne zaščite, gasilcev in organov za notranje zadeve;
6. vozila, ki se uporabljajo za: vzdrževanje kanalizacije, varovanje pred poplavami, vodna in elektrogospodarstva, oskrbo s plinom, avtocestno vzdrževanje in nadzor, odvoz komunalnih odpadkov, potrebe pošte in telefonije, radia in televizije ter za sprejem in oddajanje radijskih in televizijskih oddaj;
7. vozila, ki se uporabljajo v nujnih primerih in v reševalnih akcijah;
8. posebna vozila, ki se uporabljajo v zdravstvene namene;
9. vozila, ki prevažajo cirkuško in zabaviščno opremo;
10. posebna vozila za pomoč in odpravo okvar na cestah;
11. testna vozila na cestnih preskušnjah, vozila, potrebna za njihovo popravilo in vzdrževanje, ter tehnološko nova ali predelana vozila, ki sicer še niso bila v cestnem prometu;
12. vozila za nekomercialni prevoz blaga za osebno rabo;
13. vozila, ki so namenjena zbiranju mleka, vračanju zbiralnih posod in prevozu mlečnih proizvodov, namenjenih prehrani živali.
3. člen
Pomen posameznih izrazov v tem pravilniku je:
– Zapisni list je list, ki se vloži v tahograf in na katerega zapisovalnik neprekinjeno zapisuje podatke, ki morajo ostati zapisani trajno.
– Konstanta tahografa (k) je število, ki je enako številu vhodnih impulzov, ki so potrebni za prikaz in zabeleženje razdalje prevožene poti enega kilometra. Izražena mora biti v obratih na kilometer (obr/km) ali v impulzih na kilometer (imp/km).
– Koeficient vozila (w) je število, ki je enako številu izhodnih impulzov, ki so pri normalnih preskusnih pogojih odvzeti na priključnem mestu menjalnika pri izmerjeni ter prevoženi razdalji enega kilometra. Izražen mora biti v obratih na kilometer (obr/km) ali v impulzih na kilometer (imp/km).
– Dejanski obseg kolesnih pnevmatik (l) je povprečje prevoženih razdalj vsakega od pogonskih koles za 1 polni obrat pri normalnih preskusnih pogojih. Izražen mora biti s številom in mersko enoto (mm).
4. člen
Tahograf je nadzorno merilo, sestavljeno iz več merilnikov in naprav, ki prikazuje in zapisuje:
1. prevoženo pot vozila
2. hitrost vozila
3. trajanje upravljanja vozila
4. trajanje delovnih opravil ali pripravljenost nanje
5. trajanje prekinitev dela in dnevnega odmora
6. odpiranje ohišja z zapisnim listom
7. pri elektronskih merilnih napravah, ki dobivajo električne impulze od zaznaval za prevoženo pot in hitrost, vsako prekinitev, daljšo od 100 ms in če:
– se prekine električno napajanje na zaznavalu prevožene poti in hitrosti
– se prekine električno napajanje na zapisovalniku (razen na osvetlitvi)
– se prekine signal na impulznem vodniku zaznaval za prevoženo pot ali hitrost.
Če se pri upravljanju vozila izmenjujeta dva voznika, mora biti tahograf izveden tako, da se na dva zapisna lista sočasno in oddvojeno zapisujejo podatki iz 3., 4. in 5. točke prvega odstavka.
II. MEROSLOVNE IN TEHNIČNE ZAHTEVE
A) SPLOŠNO
5. člen
Tahograf sestavljajo naslednji merilniki in naprave:
– kazalnik,
– zapisovalnik,
– evidentirna naprava.
6. člen
Tahografu so lahko dodatno prigrajene tudi druge naprave, ki pa ne smejo vplivati na njegovo pravilno prikazovanje in zapisovanje podatkov in katerih pregled mora biti omogočen.
7. člen
Tahograf prikazuje in zapisuje prevoženo pot, ki je sestavljena iz gibanja naprej in tudi nazaj ali iz gibanja samo naprej. Zapis vzvratnega gibanja ne sme vplivati na točnost in razločnost drugih zapisov.
8. člen
Območje merilnih hitrosti tahografa mora biti navedeno v certifikatu o odobritvi tipa.
Lastna frekvenca in dušenje merilnika za merjenje hitrosti morata biti taka, da pri pospeških do 2 m/s2 ni prekoračena meja največjih dovoljenih odstopkov.
9. člen
Če tahograf uporablja za pogon zapisnega lista urni mehanizem, mora biti po njegovem polnem navitju zmogljivost ure najmanj 10% daljša, kot je potrebno trajanje najdaljšega zapisa.
10. člen
Osvetlitev tahografa mora biti zadovoljiva in neslepeča.
Mehanizem tahografa mora biti prirejen normalnim pogojem obratovanja in primerno zaščiten proti vlagi in prahu.
Ohišje tahografa mora biti primerno zavarovano pred posegi in imeti predvideno možnost za namestitev oznak v obliki žiga.
B) KAZALNIK
11. člen
Kazalnik sestavljajo merilniki prevožene poti, hitrosti in časa. Merilniki morajo izpolnjevati naslednje zahteve:
1. Merilnik prevožene poti:
– vrednost najmanjšega razdelka prikazane prevožene razdalje mora biti 0,1 km,
– prikaz prevožene razdalje v hektometrih se mora vidno razlikovati od prikazanih polnih kilometrov,
– številke prikaza prevožene poti morajo biti visoke najmanj 4 mm,
– omogočen mora biti prikaz prevožene poti do najmanj 99 999,9 km.
2. Merilnik hitrosti:
– skala merilnika mora imeti v navedenem merilnem območju enakomerne razdelke, stopnjevane po 1, 2, 5 ali 10 km/h,
– vrednost med dvema oznakama hitrosti ne sme presegati 10% merilnega območja,
– vrednost za razliko hitrosti 10 km/h ne sme biti manjša od 10 mm,
– pri kazalčnih merilnikih razdalja med kazalcem in skalo ne sme biti večja od 3 mm.
3. Merilnik časa:
– omogočen mora biti jasen, enostaven in nedvoumen odčitek časa z zunanje strani tahografa.
C) ZAPISOVALNIK
12. člen
Zapisovalnik sestavljajo naprave za zapis prevožene poti, naprave za zapis hitrosti vozila in naprave za zapis časovnih podatkov.
13. člen
Neodvisno od vrste zapisnega lista (v obliki traku ali diska) mora imeti vsak zapisovalnik oznako, ki omogoča pravilno vstavljanje registrirnega papirja in ujemanje prikazanega časa na uri in časovne oznake na papirju.
Pomikanje zapisnega lista mora biti zvezno in izvedeno tako, da se zapisni list enostavno vstavi ali izvleče.
14. člen
Pomik zapisnega traku mora zagotavljati urni mehanizem s premočrtnim gibanjem in s pomikom najmanj 10 mm/h.
Pomik zapisnega diska mora zagotavljati urni mehanizem zvezno in enakomerno ter s pomikom najmanj 7 mm/h – merjeno na notranji črti polja, ki označuje področje za zapis hitrosti.
Zapis prevožene poti, zapis hitrosti in beleženje odpiranja ohišja se morajo na zapisnem listu zabeležiti samodejno.
15. člen
Zapis kilometra prevožene poti mora biti izražen z dolžino najmanj enega milimetra na ustrezni koordinati.
Tudi pri hitrostih, ki dosežejo zgornjo mejo merilnega območja, mora biti zapis prevožene poti še vedno jasno čitljiv.
16. člen
Pisalnik naprave za zapis hitrosti se lahko pomika vzporedno ali pravokotno na smer pomika zapisnega lista ne glede na njegovo vrsto.
Pomikanje pisalnika je lahko tudi ločno, vendar le, če so izpolnjene naslednje zahteve:
– da je zapis pri zapisu na disk radialen,
– da je zapis pri zapisu na trak pravokoten na smer pomika zapisnega traku,
– da je razmerje med polmerom sledi pisalnika in širine polja za zapis hitrosti večje od razmerja 2,4 : 1, pri čemer vrsta zapisnega lista ni pomembna,
– da oznake na časovnih krožnicah sekajo krivuljo enakega polmera pisalnika za čas, vendar le v časovnem intervalu, ki ne presega ene ure,
– da je vsako odstopanje hitrosti za 10 km/h vidno zapisano z odstopanjem vsaj 1,5 mm na ustrezni koordinati.
D) EVIDENTIRNA NAPRAVA
17. člen
Tahograf mora biti izveden tako, da se obdobje časa vožnje zapisuje vedno samodejno in da z uporabo preklopne in evidentirne naprave ločeno zapisuje tudi druga časovna obdobja, kot so :
a) čas čakanja – ko je voznik na delovnem mestu in pričakuje poziv na začetek ali nadaljevanje vožnje ali drugo delo
b) čas prisotnosti v vozilu pri vozniku, med vožnjo
c) čas prisotnosti v spalni kabini vozila, med vožnjo
18. člen
Posamezna časovna obdobja se morajo na podlagi značilnosti zapisov, njihovih relativnih položajev in po potrebi tudi oznak iz 17. člena jasno razlikovati.
Posamezna časovna obdobja se morajo medsebojno razlikovati po debelini sledi ali na drug način, in to z vsaj enako učinkovitostjo pri čitljivosti in enostavnosti razumevanja zapisa.
Če vozilo upravlja več voznikov, se morajo zapisi in oznake zapisovati na ločene zapisne liste, za vsakega voznika posebej. Pomikanje posameznega zapisnega lista je lahko izvedeno z enojnim mehanizmom ali z ločenim, vendar usklajenim mehanizmom.
19. člen
Del tahografa z zapisnimi listi in mestom za resetiranje ure mora biti zavarovan s ključavnico. Vsako odpiranje se mora samodejno zabeležiti na zapisnih listih.
E) DOVOLJENA ODSTOPANJA KAZALNIKA IN ZAPISOVALNIKA
20. člen
Pri preskusu tahografa so dovoljena odstopanja v naslednjih mejah:
1. za prevoženo pot:
±1% od prave vrednosti dolžine poti – ta razdalja ne sme biti krajša od 1 km
2. za hitrost:
±3 km/h od prave vrednosti hitrosti
3. za čas:
±2 min/dan in največ ±10 min v 7 dneh, če zmogljivost ure pri polnem navitju ni manjša od potrebnega časovnega obdobja.
21. člen
Pri preskusu tahografa po vgradnji v vozilo so dovoljena odstopanja v naslednjih mejah:
1. za prevoženo pot:
±2% od prave vrednosti dolžine poti – ta razdalja ne sme biti krajša od 1 km
2. za hitrost:
±4 km/h od prave vrednosti hitrosti
3. za čas:
±2 min/dan ali ±10 min/7 dni.
22. člen
Pri preskusu tahografa v uporabi so dovoljena odstopanja v naslednjih mejah:
1. za prevoženo pot:
±4% od prave vrednosti dolžine poti – ta razdalja ne sme biti krajša od 1 km
2. za hitrost:
±6 km/h od prave vrednosti hitrosti
3. za čas:
±2 min/dan ali ±10 min/7 dni.
23. člen
Največja dovoljena odstopanja, določena v 20., 21. in 22. členu, se ugotavljajo pri temperaturi od 0 °C do 40 °C, ki je izmerjena v neposredni bližini tahografa.
Največja dovoljena odstopanja po 21. in 22. členu za vgrajen tahograf je treba ugotavljati po zahtevah, ki jih določa 39. člen.
F) ZAPISNI LISTI
24. člen
Zapisni listi morajo biti izdelani tako, da ne ovirajo delovanja tahografa in ne spreminjajo svoje velikosti med uporabo – pri normalni temperaturi in vlagi. Zapisi morajo biti čitljivi, razumljivi in neodstranljivi. Pri normalnem hranjenju mora ostati zapis jasno čitljiv najmanj eno leto.
25. člen
Vsak voznik mora imeti dostop do zapisnega lista, na katerega mora brez poškodovanja ali spremembe razpoznavnosti zapisa ročno zapisovati naslednje podatke:
1. na začetku uporabe zapisnega lista:
– svoje ime in priimek
– datum in kraj
2. na koncu uporabe zapisnega lista: – datum in kraj
3. registrsko številko:
– dodeljenega vozila
– nadomestnega vozila, če je uporabljen isti zapisni list
4. stanje števca prevožene poti:
– na začetku prve poti, vpisane na zapisnem listu
– na koncu zadnje poti, vpisane na zapisnem listu
– v primeru menjave vozila v delovnem dnevu tudi stanje števca uporabljenega in nadomestnega vozila
5. čas (uro) kakršnekoli menjave vozila.
26. člen
Najmanjša časovna zmogljivost zapisnega lista (v obliki traku ali diska) mora biti 24 ur.
Kadar je v svežnju združenih več zapisnih listov, morata biti njihova izdelava in način uporabe taka, da se na preskokih zapisi ne prekinejo ali prekrivajo.
27. člen
Zapisni listi morajo vsebovati naslednja polja:
– površino, predvideno izključno za zapis hitrosti
– površino, predvideno izključno za zapis prevožene poti.
– eno ali več površin, predvidenih za zapis časa vožnje, časa pripravljenosti in časa prekinitev ter dnevnega odmora.
Površina za hitrost mora imeti skalo z največjim dovoljenim razdelkom 20 km/h. Oznaka za hitrost (km/h) mora biti prikazana na tem območju vsaj enkrat. Zadnja delilna črta lahko označuje le zgornjo mejo merilnega območja.
Površina za prevoženo pot mora biti razdeljena in označena tako, da je odčitek števila prevoženih kilometrov nedvoumen.
Površine za zapis časa morajo vsebovati take oznake, da je razlikovanje različnih časovnih obdobij nedvoumno.
28. člen
Na vsakem zapisnem listu morajo biti natiskani naslednji podatki:
– ime in naslov ali znak proizvajalca zapisnega lista
– uradna oznaka odobritve tipa zapisnega lista
– uradne oznake tipsko odobrenih tahografov, katerim zapisni list ustreza
– zgornja meja merilnega območja hitrosti, zapisana v km/h
– ustrezna časovna skala z možnostjo neposrednega odčitka 15-minutnega intervala in z ustreznimi oznakami za oceno 5-minutnega intervala.
Na zapisnih listih mora biti predviden tudi prostor za voznikov vpis podatkov, kot je navedeno v 25. členu.
III. NAPISI IN OZNAKE
29. člen
Na čelni plošči tahografa morajo biti naslednje oznake:
1. km, za številom, ki prikazuje skupno število prevoženih kilometrov
2. km/h, v polju skale hitrosti
3. v(min)... km/h, v(max)... km/h, za merilno območje merilnika hitrosti.
Oznaka po 3. točki tega člena ni potrebna, če je odtisnjena na napisni ploščici.
30. člen
Napisna ploščica, vgrajena v tahograf, mora vsebovati naslednje podatke:
1. ime in naslov proizvajalca
2. serijsko številko in leto izdelave
3. uradno oznako tahografa
4. konstanto tahografa, označeno s:
k=... obr/km ali k=... imp/km
5. v(min)... km/h, v(max)... km/h, za merilno območje merilnika hitrosti
6. dovoljeni kot naklona, če kot naklona vgradnje tahografa vpliva na prekoračitev največjih dovoljenih odstopanj:
α... je kot med čelno ploščo tahografa in vodoravno ravnino, za katerega je tahograf konstruiran
β in γ.... sta kota, ki predstavljata največji dovoljeni dodatni naklon tahografa od kota α navzgor ali navzdol.
IV. VGRADITEV TAHOGRAFA
31. člen
Tahograf mora biti vgrajen v vozilo tako, da je z voznikovega sedeža mogoč jasen pregled nad prevoženimi kilometri, hitrostjo in uro ter da so vsi njegovi sestavni in prenosni deli zaščiteni pred nenamernimi poškodbami.
S primerno napravo (adapterjem) mora biti omogočena uskladitev konstante tahografa (k) in koeficienta vozila (w).
Vozila z dvema ali več razmerji zadnjih osi morajo imeti vgrajeno samodejno preklopno napravo, ki z ustreznim prenosom posreduje naprej le enotni koeficient vozila (w), kateremu je tahograf prilagojen pri vgradnji.
32. člen
Po vgradnji tahografa v vozilo in po pregledu ter uskladitvi prenosnih delov je treba na vidno mesto (v tahograf ali ob njem) pritrditi nalepko z meroslovnimi podatki. Če se podatki kakorkoli spremenijo, je treba pred overitvijo namestiti novo nalepko.
Nalepka mora vsebovati naslednje podatke:
– datum določitve w in l
– dejanski obseg pnevmatik pogonskih koles: l =... mm
– koeficient vozila: w =... obr/km ali imp/km
– identifikacijsko številko vozila – zadnjih osem številk
– serijsko številko tahografa
– znak (žig) serviserja, ki ga je pooblastil proizvajalec tahografa
Prava velikost nalepke je : 77 x 17 mm, v črnem tisku na oranžni podlagi.
33. člen
Tahograf in njegovi sestavni ter prenosni deli morajo biti označeni z oznako v obliki žiga na naslednji način:
1. napisna ploščica – razen, če je izdelana ali pritrjena neodstranljivo,
2. na obeh koncih prenosa – tahograf/menjalnik,
3. na prigrajenem pretvorniku – vhod/izhod,
4. na stikalu preklopne naprave – pri vozilu z več razmerji zadnjih osi,
5. na povezavi pretvornika s samodejno preklopno napravo in s tahografom,
6. na ohišju tahografa,
Tahograf ima lahko še druga mesta za označitev, kar se določi v certifikatu o odobritvi tipa merila.
V nujnem primeru se lahko odstranijo le oznake iz 2., 3. in 5. točke prvega odstavka. O vzrokih in času odstranitve oznak je treba sestaviti zapisnik.
V. UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI
34. člen
Preskus tipa merila se nanaša na tahograf in zapisni list in se izvede skladno s tem pravilnikom in z drugimi meroslovnimi predpisi.
35. člen
Če se ugotovi skladnost tahografa in zapisnega lista z zahtevami tega pravilnika, se v certifikatu o odobritvi tipa merila za tahograf in zapisni list lahko določi tudi označitev z znakom
– znak je izdelan kot nalepka (osnova bela, tisk zelen) ali natiskan,
– znak mora biti nameščen v neposredni bližini uradne oznake,
– označena velikost znaka je minimalna, pri spremembi morajo ostati navedena razmerja enaka,
– znak mora biti jasno čitljiv in neizbrisen.
36. člen
Vsak tahograf, nov ali popravljen, mora biti pred vgradnjo preskušen tako, da se ugotovi njegova skladnost z odobritvijo tipa in/ali zahtevami iz 20. člena tega pravilnika.
Pri tahografu, skladnem po prvem odstavku tega člena, je treba preveriti vrednost konstante (k) in tahograf označiti po opisu v 6. točki prvega odstavka 33. člena.
37. člen
Tahograf, ki se vgradi v vozilo, mora biti preskušen celovito s prenosom.
Tahograf, ki je skladen z odobrenim tipom in pri katerem so največja dovoljena odstopanja v mejah iz 21. člena tega pravilnika, se označi z oznako v obliki žiga za prvo oziroma izredno overitev v skladu z 2. točko prvega odstavka 33. člena.
38. člen
Vsak tahograf, že vgrajen v vozilo, mora biti preskušen celovito s prenosom. Pri preskusu se pregledajo tudi:
– skladnost uradne oznake tahografa s tipsko odobritvijo
– napisna ploščica
– oznako v obliki nalepke predhodne overitve
– intaktnost žigosnih mest tahografa in prenosa
– veljavnost nalepke iz 32. člena glede na dejansko stanje.
Tako preskušen tahograf, ki je skladen najmanj z meroslovnimi zahtevami iz 22. člena tega pravilnika, se označi z oznako v obliki nalepke za redno overitev.
39. člen
Odstopanje tahografa, ki se vgradi v vozilo in že vgrajenega, se ugotavlja po naslednjih zahtevah:
1. na praznem vozilu – v stanju pripravljenosti za vožnjo
2. pri tlaku zraka v pnevmatikah – po predpisu proizvajalca
3. pri obrabljenosti pnevmatik – v okviru predpisanih mej
4. pri gibanju vozila z lastnim pogonom
5. pri vožnji po ravni površini in naravnost, s hitrostjo 50 ±5 km/h. Ta preskus se lahko izvede tudi na ustreznih preskusnih valjih.
40. člen
Preskusi v postopku overitve se lahko izvajajo le z opremo in merili, katerim je zagotovljena meroslovna sledljivost.
Rezultati preskusa morajo biti evidentirani in zapisani ter se hraniti najmanj tri leta.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
41. člen
Tahografi, ki bodo v uporabi na dan uveljavitve tega pravilnika, vendar ne bodo izpolnjevali vseh njegovih zahtev, se lahko dajejo v overitev še naprej, in sicer najdlje do 31. decembra 2008, pod pogojem, da so skladni z zahtevami iz 20., 21., 22., 23., 36., 37. in 38. člena tega pravilnika.
42. člen
Določilo 5. točke 39. člena tega pravilnika začne veljati 1. marca 1999.
43. člen
Do imenovanja pravne osebe, ki predhodno pridobi akreditacijo Slovenske akreditacije za overjanje tahografov po standardu SIST EN 45004 tip C, lahko Urad RS za standardizacijo in meroslovje poveri overjanje tahografov pravnim osebam in samostojnim podjetnikom, za katere ugotovi, da izpolnjujejo zahteve tega pravilnika in pravilnika o pogojih za ustanovitev laboratorijev za pregled kronotahografov (Uradni list SFRJ, št. 20/86).
44. člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, se preneha uporabljati pravilnik o metroloških pogojih za kilometrske števce, merilnike hitrosti in kronotahografe (Uradni list SFRJ, št. 31/86).
45. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 009-10/98-4
Ljubljana, dne 19. avgusta 1998.
Minister
za znanost in tehnologijo
dr. Lojze Marinček l. r.
