Uradni list

Številka 62
Uradni list RS, št. 62/1998 z dne 11. 9. 1998
Uradni list

Uradni list RS, št. 62/1998 z dne 11. 9. 1998

Kazalo

2860. Spremembe in dopolnitve statuta Občine Cerknica, stran 4695.

Na podlagi 29. in 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 - odločba US, 45/94 - odločba US, Uradni list RS, št. 57/94, 14/95; Uradni list RS, št. 20/95, Uradni list RS, št. 63/95, Uradni list RS, št. 73/95 - odločba US, Uradni list RS, št. 9/96 - odločba US, Uradni list RS, št. 39/96 - odločba US, Uradni list RS, št. 44/96 - odločba US, Uradni list RS, št. 26/97, Uradni list RS, št. 70/97, 10/98) ter 18. člena zakona o spremembi zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 70/97) je Občinski svet občine Cerknica na 31. redni seji dne 31. 7. 1998 sprejel
S P R E M E M B E I N D O P O L N I T V E S T A T U T A
Občine Cerknica
1. člen
V statutu Občine Cerknica (Uradni list RS, št. 54/95, 51/96) se v 1. člen črta besedilo “organizacijo občinske uprave in javnih služb” ter se doda besedilo “razen glede organov občinske uprave, tako da člen glasi:
“Ta statut ureja oziroma določa temeljna načela za organizacijo in delovanje Občine Cerknica (v nadaljevanju: občina), oblikovanje in pristojnosti občinskih organov, razen glede nekaterih področij organov občinske uprave, premoženje in financiranje občine, splošne in posamične akte občine, varstvo občine, v razmerju do države in drugih občin, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in širših samoupravnih lokalnih skupnostih ter druga vprašanja skupnega pomena v občini, ki jih določa zakon.”
2. člen
16. člen se spremeni tako, da glasi:
“V Občini Cerknica so kot ožji deli občine ustanovljene naslednje krajevne skupnosti:
Krajevna skupnost Cerknica obsega naselja Cerknica, Dolenja vas, Dolenje Jezero, Otok, Podskrajnik in Zelše.
Krajevna skupnost Rakek obsega naselja Rakek, Slivice, Unec, Ivanje selo in Rakov Škocjan.
Krajevna skupnost Grahovo obsega naselja Grahovo, Žerovnica, Lipsenj, Goričice, Gorenje Jezero, Laze pri Gorenjem Jezeru, Bločice, Bloška Polica in Martinjak.
Krajevna skupnost Begunje obsega naselja Begunje pri Cerknici, Brezje, Selšček, Topol pri Begunjah, Bezuljak, Dobec, Kožljek, Gorenje Otave, Dolenje Otave, Stražišče, Župeno, Beč, Pikovnik, Kržišče, Zibovnik, Podslivnica, Otonica in Mahneti.
Krajevna skupnost Cajnarje - Sveti Vid obsega naselja Sveti Vid, Čohovo, Rudolfovo, Osredek, Zala, Ravne, Lešnjake, Jeršiče, Korošče, Koščake, Kranjče, Zahrib, Tavžlje, Cajnarje, Reparje, Krušče, Kremenca, Milava, Ponikve, Ščurkovo, Štrukljeva vas, Pirmane, Gora, Hruškarje, Hribljane, Bečaje in Slugovo.”
3. člen
17. člen statuta se spremeni tako, da glasi:
“Občinski svet lahko ukine ožje dele občine ali spremeni njihovo območje s spremembo statuta, ki začne veljati šele po izteku mandata sveta ožjega dela občine.
Pobudo za ustanovitev ožjih delov občine ali za spremembo njihovih območij lahko poda,
– zbor občanov ali,
– najmanj 5% volilnih upravičencev s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti oziroma njenem delu, ki obsega območja posameznih naselij, katera želijo spremembo.
Pobuda mora poleg predloga za območje, na katerega se nanaša predlog, vsebovati zlasti utemeljene razloge za ustanovitev oziroma preoblikovanje ožjega dela občine, ki se nanašajo na zemljepisne, zgodovinske, gospodarske, upravne, kulturne in druge značilnosti območja, ter ime oziroma naslov pobudnika.
K pobudi volivcev se priloži seznam volivcev, ki so pobudo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek ter naslov posameznega volivca in lastnoročni podpis.
Pobudo s seznamom volivci predložijo občinski upravi. Občinska uprava pobudo potrdi, če ugotovi, da jo je na pravilen način podprlo zadostno število volivcev.
Občinski svet mora pobudo obvezno obravnavati.
Pred ustanovitvijo ožjih delov občine ali pred spremembo njihovih območij mora občinski svet na zborih občanov ali na referendumu ugotoviti interes prebivalcev posameznih območij v občini, kjer naj bi bili ustanovljeni ožji deli občin. Ugotavljanje interesa se nanaša na ime in območje ožjega dela občine.“
4. člen
18. člen se spremeni tako, da glasi:
“Organ odločanja v krajevni skupnosti je odbor krajevne skupnosti, ki ga imenuje občinski svet.
Krajevna skupnost lahko opravlja naslednje naloge, ki se nanašajo na:
– lokalne javne službe,
– vzdrževanje javnih poti in drugih javnih površin v krajevni skupnosti,
– upravljanje s premoženjem, namenjenim za potrebe krajevnega prebivalstva,
– pospeševanje kulturne in drugih društvenih dejavnosti.
Podrobneje se naloge, ki se prenesejo s strani občine v izvajanje krajevnim skupnostim, določijo z odlokom.”
5. člen
Črta se celotni 19. in 20. člen.
6. člen
21. člen se preštevilči v 19. člen ter se spremeni tako, da glasi:
“Občinski svet z odlokom ustanovi odbore posameznih krajevnih skupnosti, kot posvetovalna telesa.
Odbor krajevne skupnosti šteje največ 11 članov. Število članov odbora posamezne krajevne skupnosti se določi z odlokom.
Člane odborov krajevnih skupnosti imenuje in razrešuje občinski svet. Imenuje jih izmed prebivalcev posameznih krajevnih skupnosti občine. Liste kandidatov določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi predlogov svetniških skupin občinskega sveta ter predlogov krajanov posameznih krajevnih skupnosti. Predlogi krajanov morajo biti podprti s seznamom najmanj desetih krajanov. Seznam mora vsebovati ime in priimek ter naslov posameznega volivca in lastnoročni podpis.
Mandatna doba odborov krajevnih skupnosti traja 4 leta oziroma do konca mandata občinskega sveta.”
7. člen
22. člen se preštevilči v 20. člen ter se spremeni tako, da glasi:
“Odbor krajevne skupnosti odloča o vseh zadevah v okviru nalog in pristojnosti.
Odbor krajevne skupnosti zlasti:
– razpravlja o problematiki v svoji krajevni skupnosti;
– daje občinskemu svetu predloge in pobude o reševanju zadev, ki se nanašajo na skupnost;
– daje občinskim organom mnenje o reševanju posameznih zadev iz občinske pristojnosti;
– izvršuje naloge, ki jih nanj prenesejo občinski organi;
– opravlja druge naloge v skladu s pooblastili, odlokom in tem statutom.”
8. člen
23. člen se preštevilči v 21. člen. Besedilo člena se nadomesti z novim tako, da člen glasi:
“Za delo odborov krajevnih skupnosti se smislno uporabljajo določila poslovnika občinskega sveta, ki se nanašajo na delo sveta.”
9. člen
24. člen se preštevilči v 22. člen. Prvi in drugi odstavek člena se v celoti črtata.
10. člen
25. člen se preštevilči v 23. člen. Besedilo člena se nadomesti z novim tako, da člen glasi:
“Prvo sejo odbora posamezne krajevne skupnosti po konstituiranju občinskega sveta skliče predsednik občinskega sveta v roku 30 dni po imenovanju odborov krajevnih skupnosti in jo vodi do izvolitve predsednika odbora krajevne skupnosti.
Predsednika odbora in namestnika izvolijo člani odbora krajevne skupnosti. Predsednik občinskega sveta lahko poda predlog za predsednika odbora krajevne skupnosti, ki ni zavezujoč.”
11. člen
26. člen se preštevilči v 24. člen. V členu ponavljajoča se beseda “sveta” se nadomesti z besedo “odbora”. V prvem odstavku se pred besedama “skupnosti” dodata besedi “krajevne”. Za prvim odstavkom se dodata dva nova stavka tako, da člen pravilno glasi:
“Kadar občinski svet odloča o zadevah, ki prizadevajo interese samo ene krajevne skupnosti, mora o zadevi predhodno dobiti mnenje odbora te krajevne skupnosti. Odbor krajevne skupnosti mora svoje pisno mnenje podati občinskemu svetu v roku, ki ga določi občinski svet. Rok za podajo mnenja ne more biti krajši od 15 dni.”
Župan ali njegov pooblaščenec ima pravico biti navzoč in razpravljati na sejah odbora krajevne skupnosti brez pravice glasovanja.
O predlogih in pobudah odbora krajevne skupnosti, ki se nanašajo na zadeve iz pristojnosti občine, mora občinski svet razpravljati in o njih odločati najkasneje v treh mesecih.”
12. člen
27. člen se preštevilči v 25. člen, 28. člen se preštevilči v 26. člen, 29. člen se preštevilči v 27. člen in 30. člen se preštevilči v 28. člen.
13. člen
31. člen se preštevilči v 29. člen. V členu se črta 11. alinea.
14. člen
32. člen se preštevilči v 30. člen in 33. člen se preštevilči v 31. člen.
15. člen
34. člen se preštevilči v 32. člen. V zadnjem stavku tretjega odstavka člena se črta beseda “opredeljeni”, beseda “vseh” pa se nadomesti z besedo “prisotnih”.
16. člen
35. člen se preštevilči v 33. člen, 36. člen se preštevilči v 34. člen, 37. člen se preštevilči v 35. člen, 38. člen se preštevilči v 36. člen, 39. člen se preštevilči v 37. člen, 40. člen se preštevilči v 38. člen in 41. člen se preštevilči v 39. člen.
17. člen
42. člen se preštevilči v 40. člen. Drugi odstavek člena se dopolni z novo alineo, ki glasi:
“– komisija za vloge, pritožbe in peticije.”
18. člen
43. člen se preštevilči v 41. člen.
19. člen
44. člen se preštevilči v 42. člen ter se spremeni tako, da glasi:
“Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. V okviru svoje pristojnosti nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine;
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev;
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja pristojnih organov, organizacij porabnikov občinskega proračuna, pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi, občinskim javnim premoženjem ter ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe občinskih proračunskih sredstev.
Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor je pri svojem delu dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev in spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov. Nadzorni odbor sme javnost obvestiti o svojih ugotovitvah takrat, ko je njegovo poročilo dokončno.”
20. člen
Za 42. členom se dodata nova 43. in 44. člen, ki glasita:
43. člen
“Naloge nadzornega odbora iz pristojnosti določenih v prvih dveh alineah prvega odstavka 44. člena so:
– preverjanje skladnosti proračuna občine z zakoni, drugimi predpisi s področja javnih financ, odloki, programi in drugimi sklepi občinskega sveta;
– preverjanje skladnosti zaključnega računa s proračunom in odločitvami občinskega sveta;
– preverjanje skladnosti finančnih načrtov ožjih delov občine ter uporabnikov proračunskih sredstev;
– redno preverjanje pravilnosti in gospodarnosti razpolaganja z občinskim premoženjem.
Naloge nadzornega odbora iz pristojnosti določenih v tretji alinei prvega odstavka 44. člena so:
– proučevanje finančnih in obligacijskih listin, ki nastajajo ob porabi sredstev,
– ugotavljanje skladnosti ravnanja s pravnimi predpisi in določenimi nameni,
– izdelava nadzorstvenega zapisnika in poročila,
– proučevanje pripomb strank v postopkih nadzora,
– obveščanje pristojnih organov občine in predlaganje ukrepov iz njihove pristojnosti,
– prijavljanje suma storitve prekrška ali suma storitve kaznivega dejanja.”
Nadzorni odbor preverjanja opravi v okviru rednega nadzora.”
44. člen
“Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih izdela poročilo s priporočili in predlogi, ki ga je v skladu s sprejetim programom in s statutom naloženimi nalogami dolžan podati občinskemu svetu najmanj enkrat letno. Občinski svet, župan ter organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročilo nadzornega odbora ter upoštevati njegova priporočila in predloge v skladu s svojimi pristojnostmi.
Občinski svet ali župan lahko od nadzornega odbora zahtevata, da o določeni zadevi izdela mnenje oziroma da opravi nadzor pri uporabniku proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora, ki obligatorno vključuje nadzore, ki jih določa statut občine in druge nadzore po svoji odločitvi. Nadzorni odbor o svojem letnem programu nadzora seznani občinski svet in župana.”
21. člen
Za 44. členom se dodata nova 44.a in 44.b člen, ki glasita:
44.a člen
“Splošna akta nadzornega odbora sta poslovnik in poročilo.
Nadzorni odbor ima svoj poslovnik, ki ga potrdi občinski svet. Poročilo nadzornega odbora je dokončno tedaj, ko je nadzorni odbor poročilo vročeno nadzorovani osebi v pripombe in odgovor ponovno obravnaval in izdelal dokončno poročilo s priporočili in predlogi ter ga predložil občinskim organom oziroma organom porabnikov občinskega proračuna.
Posamičen akt nadzornega odbora je sklep. S sklepom odloča o upravnih stvareh iz lastne izvirne pristojnosti, ter strankam v postopku in pristojnim organom občine nalaga posamezna dejanja oziroma od njih zahteva podatke in dokumente, ki so pomembni za izvedbo nadzora.”
44.b člen
“Nadzorni odbor sprejema odločitve na svoji seji z večino glasov navzočih članov. Nadzorni odbor lahko veljavno sklepa, če je na seji navzočih večina članov.
Predsednik nadzornega odbora predstavlja nadzorni odbor in zastopa njegove ugotovitve, mnenja, priporočila in predloge pred organi občine in pri nadzorovanih osebah, podpisuje pisne odpravke nadzornega odbora, organizira delo in strokovno pomoč ter pripravlja in vodi seje.
Predstavniku nadzornega odbora se redno pošilja gradiva sej občinskega sveta ter sprejete akte in sklepe občinskega sveta in župana. Predstavnik nadzornega odbora ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in na njih po dovoljenju predsednika občinskega sveta sodelovati v razpravi.
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavlja župan in občinska uprava.
Posamezne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu v sredstvih za delo občinskih organov in občinske uprave. Višina potrebnih sredstev se opredeli s finančnim načrtom, pripravljenim na podlagi letnega programa nadzora. Finančni načrt vsebuje sredstva za nadomestila in nagrade članom, izvedencem in druge materialne stroške. Plačilo storitev izvedencem se, na podlagi sklepa občinskega sveta opravi po pogodbi, ki jo z izvedencem sklene župan.”
22. člen
45. člen se spremeni tako, da glasi:
“Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet. Nadzorni odbor ima 5 članov.
Člani nadzornega odbora opravljajo svoje naloge nepoklicno.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov občine, tajnik občine, delavci občinske uprave, člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev ter tudi ne upravljavci občinskega javnega premoženja.
Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov z večino glasov navzočih članov občinskega sveta. Listo kandidatov določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi predlogov svetniških skupin.
Prvo sejo nadzornega odbora po konstituiranju občinskega sveta, skliče predsednik sveta v roku 30 dni po imenovanju nadzornega odbora in jo vodi do izvolitve predsednika nadzornega odbora.
Predsednika nadzornega odbora in namestnika izvolijo člani nadzornega odbora. Predsednik občinskega sveta lahko poda predlog za predsednika nadzornega odbora, ki ni obvezujoč.
Za razrešitev članov nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi iz določbe prvega odstavka 37.a člena zakona o lokalni samoupravi. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora in po predhodnem stališču komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandatne dobe članov sveta.”
23. člen
V 66. členu se spremeni prvi odstavek tako, da glasi:
“Predstojnik občinske uprave je župan.”
24. člen
67. člen se spremeni tako, da glasi:
”Delo občinske uprave neposredno vodi tajnik občine, ki ga imenuje in razrešuje župan.
Tajnik občine skrbi za neposredno izvajanje nalog uprave ter opravlja druge upravne, strokovne in organizacijske naloge na podlagi zakonov in drugih predpisov ter pooblastil župana.”
25. člen
Za 69. členom se dodata nova 69.a in 69.b člena, ki glasita:
69.a člen
“Občina ne more opravljati za drugo občino nalog, ki so po zakonu ali drugem predpisu naloge občinske uprave.
Za posamezna področja dela občinske uprave se lahko z drugimi občinami ustanovi enega ali več organov.
Organe skupne občinske uprave se ustanovi s splošnim aktom o ustanovitvi. Organ skupne občinske uprave je ustanovljen, ko splošni akt o njegovi ustanovitvi, na skupen predlog županov občin, sprejmejo vsi občinski sveti.”
69.b člen
“Glede vodenja skupnega organa občinske uprave, načina delovanja in financiranja se uporabljajo določbe zakona.”
26. člen
76. člen se spremeni tako, da glasi:
“Kadar je v občini ustanovljenih več organov občinske uprave, pooblasti tajnik za posamezne naloge v zvezi z njihovim vodenjem predstojnike teh organov, katere imenuje in razrešuje župan.
O sporih o pristojnosti med organi občinske uprave odloča župan.
O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi odloča tajnik občine, ki v primeru izločitve predstojnika občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh.
O izločitvi tajnika občine ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.”
27. člen
Za 70. členom se doda nov 70.a člen, ki glasi:
“Občinska uprava opravlja nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti.
Za opravljanje nadzorstva iz prejšnjega odstavka se v okviru občinske uprave ustanovi občinska inšpekcija.
Inšpekcijsko nadzorstvo neposredno opravljajo občinski inšpektorji kot delavci s posebnimi pooblastili, ki morajo izpolnjevati pogoje, predpisane z zakonom o upravi.
Občinski inšpektorji imajo enaka pooblastila, dolžnosti in odgovornosti, kot jih imajo inšpektorji po zakonu o upravi.”
28. člen
Zadnji odstavek 83. člena se spremeni tako, da glasi:
“Občinski svet odloča o odtujitvi, pridobitvi in obremenitvi nepremičnega premoženja. Župan samostojno odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja do vrednosti za katerega je predpisan javni razpis po zakonu o javnih naročilih.”
29. člen
Prvi odstavek 108. člena se spremeni tako, da glasi:
“Odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta lahko predloži župan, vsak član občinskega sveta, občinski odbor ali najmanj pet odstotkov volivcev v občini, razen proračuna in zaključnega proračuna ter drugih aktov, za katere je z zakonom ali tem statutom določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.”
30. člen
Določba 23. člena in določba prvega odstavka 24. člena tega statuta se pričnejo uporabljati s konstituiranjem novih občinskih organov in organov krajevnih skupnosti, po rednih lokalnih volitvah in volitvah v svete krajevnih skupnosti v letu 1998. Ugotovitveni sklep sprejme občinski svet.
31. člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati odlok o določitvi območij krajevnih skupnosti v Občini Cerknica (Uradni list RS, št. 61/96).
32. člen
Te spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00102/0001/98-9
Cerknica, dne 31. julija 1998.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Cerknica
Janez Štrukelj l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti