Na podlagi tretjega odstavka 64. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92, 37/95 in 8/96) in 12. ter 15. člena pravilnika o pripravništvu in strokovnih izpitih delavcev na področju zdravstvene dejavnosti (Uradni list RS, št. 59/92 in 59/96) minister za zdravstvo predpisuje

Program pripravništva za poklic diplomirani sanitarni inženir določa obseg in vsebine strokovnih znanj in veščin, ki jih mora pripravnik obvladati za strokovni izpit.

Pripravniki opravljajo program pripravništva pod vodstvom mentorja v zdravstvenih zavodih ali njihovih strokovnih enotah, na zdravstvenem inšpektoratu in pri zasebnih zdravstvenih delavcih. Pripravništvo lahko opravljajo tudi v javnih podjetjih, drugih javnih zavodih ali gospodarskih družbah, vendar tudi samo pod vodstvom mentorja.

V času pripravništva pripravnik:
– spozna organiziranost zdravstvenega zavoda, drugega javnega zavoda, javnega podjetja ali gospodarske družbe, tehnologijo, delovne postopke in področje varstva pri delu,
– povezuje teoretična znanja s prakso, tako da analizira delovne postopke, pripravlja in uporablja preventivne ukrepe za ohranitev zdravja, se usposobi za objektivno presojanje kompleksnih situacij in uporabo metod dela pri ekoloških, sanitarno higienskih in epidemioloških problemih ali razmerah,
– se usposablja za samostojno delo, samostojno odločanje in ukrepanje ter za interdisciplinarno delo,
– razvija in utrjuje svoj odnos do dela, čut lastne odgovornosti za objektivnost dela in spozna posledice nestrokovnega dela,
– se navaja na racionalno organizacijo in strokovno planiranje dela ter na gospodarnost z materialnimi sredstvi,
– se pripravlja na strokovni izpit.

Pripravništvo traja 12 mesecev od tega:
– 2 meseca na področjih upravljanja, organizacije dela in poslovanja ter varstva pri delu,
– 10 mesecev na specifičnih strokovnih nalogah s področij zdravstvenega varstva.

Iz vsebin upravljanja, organizacije dela in poslovanja ter varstva pri delu pripravnik:
– spozna dejavnosti in organiziranost zavoda, podjetja oziroma druge gospodarske družbe,
– se seznani s splošnimi akti, ki urejajo delovna razmerja, organizacijo dela in varstvo pri delu,
– spozna oblike pridobivanja in razporejanja dohodka in sistem informiranja in komuniciranja,
– spozna pomen upravljanja in možne upravne odločitve,
– se aktivno vključuje v proces dela in se seznani z managementom, planiranjem dela in nagrajevanjem, evalvacijo in ukrepanjem v smislu racionalizacije in gospodarnosti,
– spozna dejanske in potencialne škodljivosti in nevarnosti za zdravje, ki lahko nastopajo v delovnem procesu,
– se seznani z ukrepi in zahtevami, ki zagotavljajo varno delo,
– spoznava pomen vzgoje in izobraževanja za varno delo,
– spozna predpise, ki urejajo področje varstva pri delu.

Pripravnik se usposablja na naslednjih področjih zdravstvenega varstva:
– epidemiologije v trajanju 2 mesecev, od tega 2 tedna v mikrobiološkem laboratoriju,
– varstva okolja (zdravstvene ekologije) v trajanju 2 mesecev, od tega 2 tedna v sanitarno-kemičnem laboratoriju,
– zdravstveno-higienskega varstva živil in pomena zdrave prehrane v trajanju 2 mesecev,
– sanitarne tehnike, urbanizma in bioklimatskega načrtovanja v trajanju 1 meseca,
– dezinfekcije, dezinsekcije, deratizacije in dekontaminacije v trajanju 2 tednov,
– zdravstvene inšpekcije v trajanju 2 mesecev,
– zdravstvene vzgoje v trajanju 2 tednov.

Vsebina dela na področju epidemiologije:
– epidemiološko poizvedovanje ter opazovanje terena,
– neposredno odrejanje ukrepov za odpravo higienskih pomanjkljivosti v skladu s strokovnimi in pravnimi normativi,
– odkrivanje virov okužbe in poti širjenja nalezljivih bolezni z epidemiološkim anketiranjem bolnikov in njihove neposredne okolice,
– sodelovanje pri obvladovanju epidemije nalezljivih bolezni,
– odvzem materiala za laboratorijske preiskave (vzorci krvi, blata, izbruhane mase, brisov grla, žrela; vzorci živil, vode in odpadnih snovi; brisi na snažnost),
– laboratorijske preiskave v mikrobiološkem laboratoriju,
– vodenje evidence obolelih in umrlih za nalezljivimi boleznimi ter prijavljanje nalezljivih bolezni,
– urejanje podatkov (tabele, grafikoni) za epidemiološke študije,
– vodenje kartoteke o osebah, ki so nosilci povzročiteljev nalezljivih bolezni,
– izvajanje določenih ukrepov ob pojavu nalezljivih bolezni ter dajanje navodil za izvajanje protiepidemijskih ukrepov v skladu z zakonom,
– seznanjanje z izvajanjem cepljenja proti nalezljivim boleznim,
– izdelava poročil o opravljenih protiepidemijskih ukrepih,
– spoznavanje temeljnih zahtev pri epidemiološkem raziskovanju okolja.

Vsebina dela na področju varstva okolja (zdravstvene ekologije):
– ugotavljanje higienskega stanja v objektih za preskrbo s pitno vodo, za odstranjevanje odpadnih snovi, v športno rekreacijskih objektih, v kopališčih, javnih sanitarijah, na pokopališčih, v začasnih stanovanjskih objektih, sredstvih in objektih javnega prometa, v domovih za različne populacije, v šolskih in predšolskih objektih, turistično poslovnih in zdravstvenih objektih, v objektih za obrtna storitvena dela, v objektih za proizvodnjo ali promet izdelkov, ki spadajo pod obvezno zdravstveno-ekološko nadzorstvo in v objektih komunalne infrastrukture,
– izvajanje terenskih meritev z laboratorijskimi pripomočki oziroma aparaturami kot je odvzemanje vseh vrst vzorcev za laboratorijske preiskave, merjenje stopnje onesnaženosti zraka in voda, nivoja hrupa v bivalnem, naravnem in delovnem okolju, splošnih lastnosti pitne vode ter določanje njene zdravstvene neoporečnosti, določanje parametrov o ustreznosti odpadnih voda in podobno,
– seznanjanje s tehnološkimi rešitvami za področja varovanja voda in vodnih objektov, varstva zraka in predmetov splošne uporabe ter ravnanja in gospodarjenja z odpadki in nevarnimi snovmi,
– ugotavljanje in ocenjevanje dobljenih rezultatov glede na predpisane meritve,
– izvajanje sanitarno-tehničnih opravil na terenu v zvezi s sanacijo objektov,
– pripravljanje anket, vprašalnikov in poročil za analizo stanja higiensko-epidemioloških razmer,
– laboratorijske preiskave na področju sanitarne kemije in mikrobiologije.

Vsebina dela na področju zdravstveno-higienskega varstva živil in pomena zdrave prehrane:
– nadzorovanje higienskega stanja objektov, prostorov, transportnih sredstev, opreme, posode, pribora, transportne posode in vseh drugih naprav ter delovnih pripomočkov, ki se uporabljajo za živila ali prihajajo z njimi v dotik pri njihovi proizvodnji ali prometu ter odvzemanje brisov na snažnost zaradi ugotavljanja mikrobiološke kontaminacije,
– odvzemanje vzorcev živil za mikrobiološko in kemično analizo, s katero ugotavljamo njihovo zdravstveno oziroma higiensko neoporečnost,
– preverjanje osebne higiene in ustreznega zdravstvenega stanja oseb, zaposlenih v proizvodnji ali prometu z živili,
– odvzem vzorcev za ugotavljanje energijske, biološke ali drugih vrednosti živil v prehranskih obratih,
– organiziranje dezinfekcije, dezinsekcije, deratizacije in dekontaminacije kot preventivnih ukrepov v objektih za proizvodnjo ali promet z živili,
– izdelava pisnih navodil za higiensko ravnanje z živili, higiensko ureditev prostorov in za ustrezen režim osebne higiene.

Vsebina dela na področju sanitarne tehnike, urbanizma in bioklimatskega načrtovanja:
– ocenitev primernosti lokacije objektov in projektne dokumentacije z vidika sanitarno tehničnih in zdravstvenih zahtev ter z vidika varstva okolja,
– ugotavljanje primernosti izolacije proti vlagi, toploti in hrupu glede na higienske normative,
– ugotavljanje ustreznosti in funkcionalnosti prostorov, opreme in naprav v objektih za posamezne dejavnosti,
– postopki merjenja in ugotavljanja zahtevanih pogojev v bivalnem in delovnem okolju,
– seznanitev z urbanističnimi dokumenti, zazidalnimi programi in prostorskimi plani.

Vsebina dela na področju dezinfekcije, dezinsekcije, deratizacije in dekontaminacije:
– izdelava načrta za izvedbo dezinfekcije, dezinsekcije, deratizacije in dekontaminacije,
– sodelovanje pri dezinfekciji, dezinsekciji, deratizaciji in dekontaminaciji,
– ugotavljanje uspešnosti opravljene dezinfekcije, dezinsekcije, deratizacije in dekontaminacije.

Vsebina dela na področju zdravstvene inšpekcije:
– spoznavanje in izvajanje opravil ob uvedbi postopka po uradni dolžnosti in na zahtevo stranke,
– ugotavljanje dejanskega sanitarno higienskega stanja v posameznih objektih, za katere je pristojna zdravstvena inšpekcija,
– izdajanje odločb o potrebnih sanacijskih ukrepih ob ugotovljenih pomanjkljivostih, o začasni in dokončni prepovedi proizvodnje živil, surovin in predmetov splošne rabe, prometa z njimi, o uničenju živil, začasni in dokončni prepovedi rabe prostorov, opreme, naprav, prepovedi dela osebam, ki po veljavnih predpisih ne smejo biti zaposlene pri določenih delih in prisilnem zdravljenju,
– izdajanje sklepov po zakonu o splošnem upravnem postopku,
– predlaganje uvedbe postopka zaradi storjenih prekrškov, gospodarskih prestopkov in kaznivih dejanj,
– izrekanje mandatnih kazni,
– izvajanje nadzorstva nad obvezno imunizacijo, seroprofilakso in kemoprofilakso,
– izvajanje nadzorstva nad klicenosci,
– ukrepanje v primerih zastrupitve in okužbe s hrano,
– sodelovanje z drugimi upravnimi organi, strokovnimi službami, zdravstvenimi organizacijami in izvedenci.

Vsebina dela na področju zdravstvene vzgoje:
– oblikovanje in posredovanje navodil za izvajanje osebne higiene, vzdrževanja in čiščenja prostorov, ravnanje z živili za normalno delo in ob posebnih prilikah (pojav nalezljivih bolezni, ušivosti, garjavosti, posebne epidemiološke situcije),
– prisostvovanje pri izvedbi tečaja in izpitov iz osnovnega znanja o higieni živil in osebni higieni.

Program strokovnega izpita zajema:
– strokovne vsebine poklicnega področja navedene pod naslovom higiena, zdravstvena ekologija, epidemiologija,
– prva pomoč – organizacija in dajanje pomoči v rednih in izrednih razmerah,
– socialna medicina in organizacija zdravstvene dejavnosti,
– osnove pravne ureditve s področja zdravstvenega varstva, zdravstvene dejavnosti in zdravstvenega zavarovanja.
Program strokovnega izpita obsega preverjanje teoretičnega in praktičnega znanja iz področij iz prejšnjega odstavka.

Higiena, varstvo okolja, epidemiologija
Pripravnik mora pokazati znanje, da je sposoben opravljati dela in naloge na strokovnem področju, odločati in ukrepati ter delovati na interdisciplinarnem področju.
Vsebina:
– higiena kot del medicinske znanosti,
– splošni in specifični higiensko epidemiološki problem in razreševanje,
– človek in okolje, načela ekologije in ekosistemi,
– dejavniki tveganja pri nastanku bolezni (vzrok – posledica – ukrep),
– metoda izvajanja sanitarnega nadzorstva za oceno higienskega in zdravstvenega stanja okolja in v objektih, ki so pod zdravstveno-ekološkim nadzorstvom,
– različni higienski režimi: osebna higiena, higiena telesne kulture, generativna higiena, higiena dela, socialna higiena, higiena prehrane in higiensko ravnanje z živili, komunalna higiena (higienska preskrba s pitno vodo, higiensko ravnanje z odpadki in nevarnimi snovmi ter odplakami, higiensko varstvo zraka, tal in voda), higiena naselja in javnih objektov ter javnih površin, higiena prometa, šolska in predšolska higiena, bolnišnična higiena, higiena v izjemnih razmerah, higiena v objektih za proizvodnjo in promet z živili in predmeti splošne uporabe, higiena v različnih obrtno industrijskih in prodajnih objektih, ki so pod zdravstvenim nadzorstvom,
– ocena režima življenja in/ali prehrane (npr. športnika, delavca),
– bivalno in delovno okolje človeka, postopki ugotavljanja in merjenja posameznih parametrov glede na normativne vrednosti in priznane metode dela,
– tehnološka rešitev in inženirska znanja za področja varovanja voda in vodnih objektov, ravnanja in gospodarjenja z odpadki in nevarnimi snovmi, varstva zraka, živil in predmetov splošne uporabe,
– urejanje prostora – proces načrtovanja ter izrabe, lokacija, zgradba, konstrukcijski sklopi, materiali, regulativi,
– epidemiološka metoda dela in praktična uporaba,
– epidemiološko proučevanje bivalnega in delovnega okolja,
– oblika in možnost preprečevanja nalezljivih in nenalezljivih bolezni,
– vloga mikroorganizmov v okolju, metoda za dokazovanje navzočnosti mikroorganizmov in za odstranjevanje mikroorganizmov iz okolja,
– raziskovalno delo v epidemiologiji okolja: pristop, metode, raziskovalno delo.
Pripravnik mora pokazati znanje, da je sposoben opravljati dela in naloge na strokovnem področju, odločati in ukrepati ter delovati na interdisciplinarnem področju.

Prva pomoč
Pripravnik mora biti teoretično usposobljen za nudenje prve pomoči
Vsebina:
– pravni aspekt nudenja prve pomoči poškodovanih, nenadno zbolelih, zastrupljenih,
– organizacijski ukrep v rednih in izrednih razmerah,
– triaža poškodovancev in nenadno zbolelih,
– razpoznava različnih poškodb, zlomov, krvavitev, šokovnega stanja, motenj, opeklin in vročinske kapi, omrzlin in podhladitev, poškodb z električnim tokom, poškodb z jedkimi snovmi, zastrupitve, stanja zožene zavesti in nezavesti, navidezna, klinična in biološka smrt,
– ukrepi prve pomoči pri poškodovancih in nenadno zbolelih (izvlačenje, prenašanje in prevoz poškodovancev in nenadno zbolelih, principi imobilizacije udov in hrbtenice, ukrepi pri šoku, pri topih poškodbah kože in podkožja, pri ranah, pri poškodbah okončin, hrbtenice, pri poškodbah in nenadnih obolenjih glave, prsnega koša, trebuha, ukrepi pri zunanjih krvavitvah, opeklinah in vročinski kapi, omrzlinah in podhladitvah, pri učinkovanju jedkih snovi na telo, zastrupitvah, poškodbah z električnim tokom, pri nezavestnih stanjih).

Socialna medicina in organizacija zdravstvene dejavnosti
Pripravnik mora pokazati oblikovan odnos do zdravja in bolezni posameznika, družine in skupnosti
Vsebina:
– pravica, obveznosti in odgovornosti na področju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja,
– kompleksna obravnava problematike zdravega in bolnega človeka v okolju, kjer živi in dela,
– dispanzerski in epidemiološki pristop pri obravnavanju zdravega in bolnega človeka,
– socialno medicinska metoda diagnostike, terapije in profilakse,
– epidemiološki pristop k obravnavanju socialno medicinske problematike in ocenjevanje delovanja dejavnikov naravnega in socialno ekonomskega okolja na človeka,
– sistematičnost v opazovanju in spremljanju množičnih pojavov pri zdravju in boleznih prebivalstva,
– uporaba statističnih metod in statističnih indikatorjev kot diagnostičnih sredstev za odločanje,
– temeljna načela statističnih raziskovanj v zdravstvu.

Osnove pravne ureditve s področja zdravstvenega varstva, zdravstvene dejavnosti in zdravstvenega zavarovanja
Pripravnik mora poznati podlage za organizacijo zdravstvenega varstva, zdravstvenega zavarovanja in zdravstvene dejavnosti
Vsebina:
– organizacija zdravstvenega varstva,
– organizacija in sistem javnih zavodov posebej in finansiranja na področju zdravstva,
– temeljna določba ustave o državni ureditvi, kot podlaga za organizacijo zdravstvenega varstva, zdravstvene dejavnosti in zdravstvenega zavarovanja,
– družbena skrb za zdravje in njena realizacija,
– pravica iz zdravstvenega zavarovanja in njegova organizacija,
– pravica in dolžnost v zvezi z opravljanjem zdravstvene dejavnosti,
– organizacijska oblika zdravstvene dejavnosti, vrsta zdravstvenih zavodov, ter notranja organiziranost,
– organizacija lekarniške dejavnosti,
– pravica in obveznost zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev iz delovnega razmerja.

Ta program začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.