Občinski svet občine Idrija je na podlagi določil zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US, 45/94 – odločba US, 57/94, 14/95, 20/95 – odločba US, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odločba US, 44/96 – odločba US, 26/97, 70/97 in 10/98) in 119. člena statuta Občine Idrija (Uradni list RS, št. 50/95) na seji dne 10. 9. 1998 sprejel

V 14. členu statuta Občine Idrija se spremeni osma alinea tako, da glasi:
– skrbi za varstvo okolja in za lokalne gospodarske javne službe.
Petnajsta alinea 14. člena se črta.

Drugi odstavek 17. člena se spremeni tako, da glasi:
Krajevna skupnost je pravna oseba in nastopa v pravnem prometu v okviru svojih pristojnosti, ki so določene s statutom in z odlokom.
V 17. členu se dodata nov tretji in četrti odstavek:
Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno odgovarja občina.
Organiziranost in delovanje krajevne skupnosti se podrobneje določi z odlokom.

18. člen se spremeni tako, da glasi:
Občinski svet lahko s spremembo statuta ukine krajevno skupnost ali spremeni njeno območje. Sprememba statuta, s katero se ukine krajevno skupnost oziroma spremeni njeno območje, lahko začne veljati šele po izteku mandata sveta.
Pobudo za ustanovitev krajevne skupnosti ali za spremembo njenega območja lahko da zbor krajanov ali pet odstotkov prebivalcev območja, za katerega se predlaga spremembo. Občinski svet mora pobudo obvezno obravnavati.
Pred ustanovitvijo krajevne skupnosti ali pred spremembo njenega območja mora občinski svet na zborih krajanov ali na referendumu ugotoviti interes prebivalcev posameznih območij, za katera se predlaga spremembo. Ugotavljanje interesa se nanaša na ime in območje krajevne skupnosti.
Referendum je uspel, če je za predlog glasovalo več kot polovica tistih, ki so se udeležili referenduma.
V primerih iz tega člena mora občinski svet ob spremembi določiti, na katere krajevne skupnosti preidejo pravice in obveznosti prejšnje krajevne skupnosti.

19. člen se spremeni tako, da glasi:
Krajevna skupnost opravlja naloge, ki se pretežno nanašajo na njene prebivalce in ki so nanjo prenešene s tem statutom.
Občani v krajevni skupnosti opravljajo naslednje naloge,
– v skladu z veljavnimi predpisi izvajajo lokalne javne službe,
– vzdržujejo krajevne ceste,
– upravljajo s svojim premoženjem,
– pospešujejo kulturne in druge društvene dejavnosti v kraju,
– dajejo mnenja k rabi prostora v krajevni skupnosti.
Občani lahko preko krajevne skupnosti predlagajo občini ukrepe na vseh področjih iz izvirne pristojnosti občin, ki se nanašajo na krajevno skupnost.
Podrobneje se naloge iz tega člena določijo z odlokom.

Doda se nov 19.a člen, ki glasi:
Viri financiranja krajevnih skupnosti so:
– občinski proračun,
– prostovoljni prispevki fizičnih in pravnih oseb,
– plačila za storitve,
– samoprispevek,
– prihodki od premoženja krajevne skupnosti.
Krajevna skupnost se ne sme zadolževati.
Prihodki in odhodki krajevne skupnosti morajo biti zajeti v njenem finančnem načrtu, ki je sestavni del proračuna občine.
Odločitev o odsvojitvi nepremičnega premoženja je veljavna, kadar da nanjo soglasje občinski svet.
Zaključni račun krajevne skupnosti je sestavni del zaključnega računa občine.
Pravni posli v zvezi z odlivom proračunskih sredstev nad višino letne proračunske dotacije krajevne skupnosti oziroma nad 5 milj. SIT so veljavni le ob soglasju župana.

25. člen se spremeni tako, da glasi:
Način dela občinskega sveta se določi s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet.

V 26. členu se,
– v tretji alinei črta “in nadzornega odbora”,
– v peti alinei se na koncu doda tekst: iz 47. člena tega statuta,
– dvanajsta alinea spremeni, tako da glasi: ustanavlja organe občinske uprave ter določa njihovo notranjo organizacijo in delovno področje,
– v trinajsti alinei doda vejica in: “če ni z zakonom o lokalni samoupravi drugače določeno.”,
– v štirinajsti alinei doda vejica in: “če ni s tem statutom drugače določeno”,
– sedemnajsta alinea spremeni, tako da glasi: “določa nadomestilo za delo, oziroma plačo, za funkcionarje občine ter za člane delovnih teles občinskega sveta in za člane nadzornega odbora”,
– devetnajsta alinea spremeni, tako da glasi: “ustanavlja javna podjetja ter javne gospodarske zavode, oziroma odloča o podelitvi koncesije in o vlaganju kapitala v osebe zasebnega prava,
– dvajseta alinea se črta,
– v šestindvajseti alinei besedica “svete” nadomesti z besedicama “organe upravljanja”.

V četrtem odstavku 39. člena se za besedico imenovanja postavi vejico in doda: “komisijo po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo.”

V drugem odstavku 41. člena se za besedico imenovanja doda “in komisijo po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo.”

Doda se nov 41.a člen, ki glasi:
Postopek za imenovanje in razrešitev predstavnikov občine v organe upravljanja javnih zavodov in podjetij, katerih ustanovitelj je občina, določa poslovnik.
Predstavnik občine mora pri svojem delu v organu upravljanja zavoda ali podjetja sodelovati z občinsko upravo. Predstavnik občine v organu upravljanja zavoda ali podjetja ima pravico sodelovati na seji občinskega sveta pri obravnavi dela tega zavoda ali podjetja.

42. člen se spremeni tako, da glasi:
Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. V okviru svojih pristojnosti nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.

43. člen se spremeni tako, da glasi:
Nadzorni odbor ima 5 članov. Člane nadzornega odbora imenuje in razrešuje občinski svet izmed strokovnjakov s finančno računovodskega in pravnega področja.
Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov z večino glasov navzočih članov občinskega sveta. Listo kandidatov oblikuje komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi predlogov članov občinskega sveta.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov občine, direktor občinske uprave in člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
Člani nadzornega odbora opravljajo svoje delo nepoklicno.
Konstitutivno sejo nadzornega odbora skliče predsednik občinskega sveta.
Člani nadzornega odbora izmed sebe izvolijo predsednika in ga tudi razrešijo.
Glede razrešitve člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi iz prvega odstavka 30. člena tega statuta.
Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandatne dobe članov občinskega sveta.

Doda se nov 43.a člen, ki glasi:
Nadzorni odbor izvaja nadzor predvsem s:
– pregledovanjem in proučevanjem pravnih predpisov in aktov, s katerimi se določajo nameni proračunske porabe (odloki, proračun, finančni načrti, zaključni računi, programi, razpisi itd.),
– pregledovanjem listinske dokumentacije (pogodbe, naročila, odredbe, nalogi, računi, zapisniki ter druge knjigovodske listine in poslovne knjige),
– ugotavljanjem skladnosti ravnanja s pravnimi predpisi ter gospodarnosti in namenskosti trošenja sredstev in njihovega učinka glede na opredeljeni cilj,
– izdelovanjem nadzorstvenega zapisnika in poročila,
– obravnavanjem pripomb strank v postopku,
– sprejemanjem poročila ter mnenj in priporočil oziroma predlogov ukrepov nadzorovanim osebam,
– obveščanjem pristojnih organov občine in predlaganjem ukrepov iz njihove pristojnosti,
– obveščanjem javnosti – občanov o ugotovitvah,
– oblikovanjem zahtev za izvedbo revizije po Računskem sodišču RS,
– prijavo suma storitve prekrška oziroma suma storitve kaznivega dejanja pristojnemu organu.
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava. Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.
Občinski svet, župan in organi porabnikov proračunskih sredstev so dolžni na zahtevo nadzornega odbora predložiti na vpogled vse akte in listine, ki se nanašajo na porabo proračunskih sredstev.
Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor je pri svojem delu dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij porabnikov proračunskih sredstev in spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov.
Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih izdela najmanj enkrat letno poročilo s priporočili in predlogi. Občinski svet, župan ter organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročilo nadzornega odbora ter upoštevati njegova priporočila in predloge v skladu s svojimi pristojnostmi.
Občinski svet in župan lahko zahtevata od nadzornega odbora, da poda o določeni zadevi mnenje oziroma, da opravi izredni nadzor pri porabniku proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor v skladu s tem statutom sprejme svoj poslovnik.
Za delo nadzornega odbora so zagotovljena sredstva v občinskem proračunu.

Doda se nov 43.b člen, ki glasi:
V primeru, da nadzorni odbor pri nadzoru ugotovi manjše nepravilnosti, pozove stranko v postopku, da jih v določenem roku odpravi in odpravi tudi vse nastale posledice. Če so napake v roku odpravljene, niso sestavni del poročila.
Pred obravnavo poročila na občinskem svetu mora občinski svet zahtevati mnenje stranke v postopku.

V zadnjem odstavku 44. člena se besedici izvoli in voli nadomesti z besedo imenuje.

51. člen se spremeni tako, da glasi:
Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti. Število članov sveta krajevne skupnosti določi občinski svet z odlokom.
Svet volijo volilci s stalnim bivališčem v krajevni skupnosti za štiri leta in sicer po večinskem načelu.
Volitve v svete krajevnih skupnosti razpiše župan.

Na koncu prvega odstavka 52. člena se doda: “Svet lahko občinskemu svetu predlaga odločitve, ki se nanašajo na krajevno skupnost.”
V 52. členu se doda nov četrti odstavek, ki glasi:
Župan ima pravico biti navzoč in razpravljati na sejah sveta krajevne skupnosti brez pravice glasovanja.

53. člen se spremeni tako, da glasi:
Svet voli izmed sebe predsednika in podpredsednika. Predsednik sveta krajevne skupnosti zastopa krajevno skupnost in odgovarja v okviru svojih pooblastil.

63. člen se spremeni tako, da glasi:
Organizacijo občinske uprave predlaga župan. Podrobnejša organizacija in delovno področje občinske uprave, katere del so tudi zaposleni v krajevnih skupnostih, se na predlog župana določi z odlokom.

64. člen se spremeni, tako da glasi:
Predstojnik občinske uprave je župan, delo občinske uprave pa neposredno vodi direktor občinske uprave, ki ga imenuje in razrešuje župan.
O sporih o pristojnosti med organi očinske uprave odloča župan.

V 21., 64., 66., 67., 69., 71. in 73. členu tega statuta se besedica tajnik zamenja z besedami direktor občinske uprave v ustreznem sklonu.

73. člen se spremeni, tako da glasi:
O izločitvi zaposlenega v upravi odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve o stvari tudi sam odloči.
O izločitvi direktorja občinske uprave in župana odloča občinski svet, ki v pirmeru izločitve o stvari tudi odloči.

V 75. členu se doda novo alineo:
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči.

V tretjem odstavku 78. člena se doda za besedico premičnin: “in o pridobitvi nepremičnin”.

V naslovu VIII. poglavja se na koncu doda besedilo “ter splošni akti krajevnih skupnosti”.

V prvem odstavku 100. člena se doda: “Proračun in zaključni račun ter druge akte, za katere je v zakonu ali statutu tako določeno, lahko predlaga samo župan.”

V tretjem odstavku 105. člena se besedi osem dni nadomesti z besedama tri dni.

Doda se nov 111.a člen, ki glasi:
Krajevna skupnost ima statut. Statut je temeljni splošni akt krajevne skupnosti, ki ga sprejme svet krajevne skupnosti z dvetretjinsko večino vseh članov. Statut začne veljati, ko da nanj soglasje občinski svet.

Te spremembe in dopolnitve statuta Občine Idrija začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.