Na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 29/95 in 44/97) ter 17. člena statuta Občine Metlika (Uradni list RS, št. 41/94), je Občinski svet Občine Metlika na 36. seji dne 27. 8. 1998 sprejel

S tem odlokom se ob upoštevanju dolgoročnega plana Občine Metlika sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za območja planskih celot M-1, M-2, M-3 in M-4 v Občini Metlika, ki jih je izdelal Projektivni atelje Prostor, Ljubljana, Kersnikova 9, št. projektne naloge 25/5.

Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:
– besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih,
– obrazložitev in utemeljitev pogojev za posege v prostor,
– pogoje in soglasja pristojnih organov, organizacij in skupnosti,
– prikaze prostorskih ureditev iz prostorskih sestavin sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana Občine Metlika,
– kartografski del s prikazom meril in pogojev v M 1:5000, izdelan na katastrski osnovi.

Prostorski ureditveni pogoji določajo:
1. merila in pogoje za vrste posegov v prostor,
2. merila in pogoje za oblikovanje posegov v prostor,
3. merila in pogoje za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč,
4. merila in pogoje za prometno, komunalno in energetsko urejanje ter urejanje sistemov zvez,
5. merila in pogoje za varovanje okolja,
6. merila in pogoje za varstvo naravne in kulturne dediščine ter
7. merila in pogoje za vodnogospodarsko urejanje.

Krajinska ocena po tem odloku je sestavni del urbanističnega mnenja ali lokacijske dokumentacije za posege, ki imajo vpliv na krajinske značilnosti prostora.
Poročilo o vplivih na okolje po tem odloku je podlaga za presojo vplivov na okolje, ki mora biti izdelano skladno z zakonom o varstvu okolja in podzakonskimi akti in je sestavni del projekta za pridobitev dovoljenja za poseg v prostor.
Ocena vplivov na okolje po tem odloku se pridobi pred izdajo lokacijskega dovoljenja in je sestavni del lokacijske dokumentacije.
Nadomestna gradnja po tem odloku je gradnja objekta, ki se dovoli deloma ali v celoti na istih temeljih, da se nadomesti celoten objekt ali samo del.
Dopolnilna gradnja je novogradnja objekta ali naprave v strnjenem zazidanem območju naselja, na katerem je mogoče zgraditi le posamične objekte.
Pomožni objekti po tem odloku so objekti, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje.
Rekonstrukcija objektov je izvedba tistih del s katerimi se:
– spreminjajo konstrukcijski elementi,
– vpliva na varnost objekta,
– vpliva na spremembo onesnaževanja okolja (zrak, voda, hrup).
Vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah so dela, s katerimi se ne spreminja zunanjost, zmogljivost, velikost ali namembnost in se z njimi ne posega v konstrukcijske elemente.
Adaptacije so posegi na obstoječih objektih s katerimi se:
– ne spremeni vertikalni ali horizontalni gabarit objekta in njegov izgled,
– ne posega v konstrukcijske elemente objekta,
– ne zahteva novih komunalnih in drugih priključkov ali povečanja njih zmogljivosti,
– ne spreminja osnovna namembnost objekta.

S temi prostorskimi ureditvenimi pogoji se urejajo vse površine znotraj planskih celot, ki jih določa dolgoročni plan in so označene z M-1, M-2, M-3 in M-4 ter obsegajo površino celotne občine, razen površin, ki jih z urbanistično zasnovo Metlike dolgoročni plan določa za razvoj mesta Metlike.
Prostorski ureditveni pogoji določajo merila in pogoje za naslednja ureditvena območja naselij ali delov naselij:
Planska celota M-1
Območja za stanovanja in spremljajoče dejavnosti

S-1     Jugorje pri Metliki, Luža, Mačkovec pri Suhorju
S-2     Sela pri Jugorju
S-3     Škemljevec, Božič vrh
S-4     Dole
S-5     Drage
S-6     Ravnace
S-7     Hrast pri Jugorju
S-8     Gornji Suhor pri Metliki
S-9     Dolnji Suhor pri Metliki
S-10    Bušinja vas
S-11    Bereča vas
S-12    Dragomlja vas
S-13    Brezovica pri Metliki
S-14    Malo Lešče

Območja proizvodnih dejavnosti in obrti

I-1     Bušinja vas (TPV)

Planska celota M-2
Območja za stanovanja in spremljajoče dejavnosti

S-1     Bojanja vas
S-2     Krašnji vrh
S-3     Radovica, Radoši
S-4     Slamna vas
S-5     Boldraž
S-6     Drašiči, Vidošiči
S-7     Železniki
S-8     Krmačina

Planska celota M-3
Območja za stanovanja in spremljajoče dejavnosti

S-1     Gornja Lokvica, Dolnja Lokvica
S-2     Trnovec
S-3     Grabrovec
S-4     Svržaki
S-5     Čurile
S-6     Rosalnice
S-7     Radoviči
S-8     Želebej
S-9     Božakovo
S-10    Rakovec
S-11    Križevska vas
S-12    Berčice

Območja proizvodnih dejavnosti in obrti

I-1     Metlika (Komet, Kolpa)
I-2     Metlika, Rosalnice

Območja centralnih dejavnosti

C-1     Metlika (čistilna naprava)
C-2     Metlika (mednarodni mejni prehod)

Območja za šport, rekreacijo in zelene površine

R-1     Želebej
R-2     Metlika (avtokamp)

Planska celota M-4
Območja za stanovanja in spremljajoče dejavnosti

S-1     Gradac
S-2     Klošter
S-3     Gradac
S-4     Gradac
S-5     Geršiči
S-6     Gornje Dobravice
S-7     Dolnje Dobravice
S-8     Krivoglavice
S-9     Grm
S-10    Primostek
S-11    Otok
S-12    Prilozje
S-13    Boršt, Mlake, Boginja vas
S-14    Krasinec
S-15    Podzemelj, Kapljišče, Škrilje

Območja proizvodnih dejavnosti in obrti

I-1     Gradac (blagovne rezerve)
I-2     Krasinec (farma)
O-1     Klošter
O-2     Gradac (vzhodno od železnice)
O-3     Gradac (zahodno od železnice)

Območja centralnih dejavnosti

C-1     Gradac (center)
C-2     Gradac (gasilski dom)
C-3     Klošter (pokopališče)

Območja za šport, rekreacijo in zelene površine

R-1     Gradac (grad z okolico)
R-2     Podzemelj (kamp, kopališče)
R-3     Prilozje (športno letališče)

ter za območja
– zemljišč razpršene gradnje,
– kmetijskih zemljišč 1. in 2. območja in
– gozdnih površin.
Prostorski ureditveni pogoji ne urejajo območij, za katera je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov.

Skupna merila in pogoji veljajo za celotno območje urejanja, razen če je s posebnimi pogoji za posamezno morfološko enoto določeno drugače in se nanašajo na tiste posege v prostor, za katere je predviden upravni postopek:
– po 50. členu ZUN, za posege, za katere mora investitor pridobiti lokacijsko dovoljenje,
– po 51. členu ZUN, za posege, za katere lokacijsko dovoljenje ni potrebno in zadošča priglasitev del.
Poseg v prostor mora biti skladen z usmeritvami, ki jih predpisujejo planski akti ter merila in pogoji po tem odloku.
Skladnost posameznega posega in določitev konkretnih pogojev se opredeli v lokacijskem postopku na podlagi lokacijske dokumentacije in predpisanih soglasij.

V območjih namenjenih poselitvi so dovoljeni naslednji posegi:
1. dopolnilna in nadomestna gradnja stanovanjskih objektov, nadzidave in dozidave obstoječih stanovanjskih objektov,
2. gradnja objektov osnovne preskrbe,
3. gradnja objektov storitvene dejavnosti,
4. gradnja objektov za potrebe zdravstva, šolstva in otroškega varstva, kulture,
5. gradnja objektov in naprav za delovanje krajevnih skupnosti, družbenih organizacij in društev,
6. gradnja objektov za drobno gospodarstvo,
7. gradnja gospodarskih objektov in hlevov,
8. postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih stanovanjskih hiš in kmetij,
9. postavitev turističnih oznak, reklamnih panojev, spominskih obeležij in začasnih objektov za prireditve,
10. rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov, rušitve in nadomestne gradnje ter tekoča vzdrževalna dela in funkcionalne dopolnitve,
11. spremembe namembnosti v obstoječih objektih,
12. urejanje odprtih površin,
13. gradnja komunalnih objektov in naprav ter objektov in naprav za promet in zveze,
14. gradnja objektov za šport in rekreacijo.

Na površinah VIII. Kategorije, označene kot razpršena gradnja, se dovolijo posegi navedeni pod točko 1, 7, 8, 9, 10 in 13 člena 7 tega odloka, kadar gre za funkcionalne dopolnitve ali zgostitve območij.
Izjemoma je možna ureditev storitvene ali obrtne dejavnosti s takimi programi, ki ne povzročajo bistvenih tveganj za onesnaževanje okolja.

Na najboljših kmetijskih zemljiščih so poleg primarne rabe dovoljeni posegi pod posebnimi pogoji:
1. gradijo se lahko objekti, ki neposredno služijo kmetijski rabi, če za to ni možno uporabiti zemljišč znotraj območij urejanja ali območij razpršene gradnje,
2. gradnja nadzemnih in podzemnih komunalnih naprav in objektov ter poljskih poti,
3. rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov, če so legalno zgrajeni ter rušitve, vzdrževalna dela in funkcionalne dopolnitve,
4. agrooperacije, kot jih definira zakon o kmetijskih zemljiščih, namakanje in izsuševanje
5. terasiranje,
6. ureditev pokopališč in potrebnih servisnih objektov,
7. sanacije površinskih kopov mineralnih surovin po predhodno izdelani krajinski oceni posega,
8. vodnogospodarske ureditve za gospodarske dejavnosti in za potrebe varstva pred vodami,
9. gradnja čistilnih naprav,
10. gradnja objektov za zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah.
Osnova za posege na kmetijska zemljišča izven območij urejanja je krajinska ocena posega, za gospodarske dejavnosti pa tudi ocena vplivov na okolje.

Na drugih kmetijskih zemljiščih (2. območje) pa je dovoljena še:
– ureditev površin za šport in rekreacijo, kadar gre za ploskovni poseg v prostor in ograditev ob igrišču,
– gradnja drugih kmetijskih objektov, kadar poseg meji na obstoječe stavbno zemljišče.

Poseganje v območja gozdov in gozdnega prostora je dovoljeno, kadar ni v nasprotju z določili zakona o gozdovih in ne ovira opravljanja osnovne dejavnosti.
Poleg primarne rabe je dovoljena:
– postavitev objektov in naprav namenjenih za gozdarsko dejavnost,
– gradnja planinskih postojank,
– gradnja komunalnih naprav in objektov, gozdnih cest, vlak in transportnih poti,
– postavitev obor,
– posegi opredeljeni v tretji, šesti, sedmi, osmi in deveti alinei 9. člena tega odloka.
Posegi v območju gozdov morajo upoštevati karakteristike kulturno krajinskega vzorca in njegovih posameznih delov tako, da ohranjajo:
– značilno razporeditev gozdnih mas v prostoru,
– ekološko ravnovesje,
– značilnosti oblikovanja gozdnega roba.
Za posege v gozdove je pred izdajo dovoljenja potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove.

Prometne površine
V rezervatih cest in varovalnih pasovih obstoječih cest so dovoljena le vzdrževalna dela na obstoječih objektih. Gradnje novih objektov, dozidave in nadzidave obstoječih objektov so izjemoma dovoljene le s soglasjem upravljalca in lastnika ceste.
Za vse posege v 200 metrskem pasu železnice je potrebno upoštevati veljavni zakon o temeljih varnosti v železniškem prometu (Uradni list SFRJ, št. 26/91) in pravilnik o pogojih za graditev gradbenih objektov in drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu (Uradni list SRS, št. 2/87).

Vodne površine
V poplavnem območju, na vodnih zemljiščih, ožjih varstvenih pasovih (zajetij črpališč, površinskih zbiralnikov za oskrbo s pitno vodo) na lokacijah potencialnih vodnogospodarskih ureditev, na brežinah in v strugi reke Kolpe ter potokov gradnja objektov ni dovoljena.
Za posege v ta prostor je treba pridobiti posebna vodnogospodarska stališča in soglasje upravnega organa, ki je pristojen za vodno gospodarstvo.

Rekreacijske površine
Na območjih opredeljenih kot rekreacijske površine so dopustni naslednji posegi:
– gradnja objektov namenjenih turizmu in športno rekreacijski dejavnosti,
– gradnja servisnih in gostinskih objektov in spremembe namembnosti v le-te,
– gradnja oziroma postavitev objektov iz devete, desete, dvanajste in trinajste alinee 7. člena.
Za te posege je treba pridobiti krajinsko presojo.

Začasni objekti
Začasne objekte in naprave, namenjene sezonski turistični ponudbi ali prireditvam je dovoljeno postaviti na prometno dostopnem zemljišču, kjer je možno organizirati parkirne površine.
Začasni objekti sezonskega turističnega značaja morajo biti priključeni na obstoječo komunalno omrežje.

Pri posegih na naravnih prvinah prostora je treba varovati in upoštevati:
– krajinske prvine območja in značilno podobo krajine,
– značilne poglede (silhuete objektov in panorama),
– naravni relief s premoščanjem različnih nivojev s travnatimi brežinami, le izjemoma z opornimi zidovi, ki morajo biti intenzivno ozelenjeni,
– varovane robove naselij,
– sestavo stavbnih mas.
Za urejanje odprtega prostora se morajo uporabljati naravni materiali.
Objekte, ki mejijo na gozdni rob je treba načrtovati tako, da bodo od roba praviloma odmaknjeni za drevesno višino gozdnega sestoja.

V območjih brez izrazito enotne gradbene črte obstoječih objektov, mora biti odmik novogradnje:
– vsaj 5 m od roba utrjenega cestišča, manjši odmik je treba v lokacijski dokumentaciji posebej opravičiti,
– vsaj toliko od posestne meje, da je možno vzdrževanje in normalna raba objekta,
– brez soglasja lastnika sosednjega zemljišča se sme izdelati lokacijska dokumentacija, če je odmik predvidenega objekta vsaj 4 m od tega zemljišča, objekt pa ni višji od 10 m in ustreza svetlobnotehničnim zahtevam.

Pri določanju višine objektov je treba poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja, tako da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja.

Stanovanjski in gospodarski objekti:
– tlorisna zasnova objektov mora biti podolgovata in z razmerjem stranic vsaj 1:1,3,
– etažnost je lahko klet in pritličje, pritličje in nadstropje, pritličje ali klet in mansarda in le izjemoma (v strminah) klet, pritličje in mansarda,
– streha mora biti simetrična dvokapnica s slemenom po dolžini objekta, naklon 35° do 45°,
– kritina mora biti temne barve in usklajena s tradicionalno, dovoljeni so čopi in strešna okna, frčade pa predvsem centralno nad glavnim vhodom,
– fasade naj bodo ometane, omet je lahko tudi dve ali tribarven s poudarjenimi dekorativnimi elementi; zatrepi gospodarskih objektov naj bodo leseni, ograje balkonov naj bodo v vertikalnem lesenem opažu,
– sušilnice in prostostoječi stolpni silosi so dovoljeni le izjemoma, kjer je to potrebno zaradi funkcionalnih zahtev dejavnosti.

Poslovni objekti
– tlorisna zasnova objektov mora biti podolgovata in z razmerjem stranic vsaj 1:1,3,
– etažnost je lahko pritličje, pritličje in nadstropje, pritličje in mansarda,
– streha mora biti simetrična dvokapnica s slemenom po dolžini objekta, naklon 35° do 45°, izjemoma enokapna ali ravna, če to zahteva dejavnost in kjer to dovoljuje okolje,
– kritina mora biti temne barve in usklajena s tradicionalno,
– fasade naj bodo svetle barve v tradicionalni, lahko tudi v sodobno oblikovani izvedbi.

Zidanice in hisi
– tlorisna zasnova objektov je lahko največ 7 m x 5 m,
– etažnost je lahko največ klet in podstrešje s kolenčnim zidom do 1,4 m,
– hisi so leseni in naj se postavljajo v tradicionalni obliki,
– streha mora biti simetrična dvokapnica s slemenom po dolžini objekta in pravokotno na pobočje oziroma vzporedno s sosednjimi objekti, lahko zaključena s čopi; naklon strešin od 40° do 50°,
– kritina mora biti temne barve.

Vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave
Za te posege veljajo enaki pogoji oblikovanja kot za novogradnje.
Dozidave in nadzidave objektov se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega objekta. Prizidki z ravnimi strehami niso dopustni.

Avtokampi, šotorišča, kopališča
Prostor za avtoprikolice in šotore naj bo ozelenjen in neizpostavljen, ohrani naj se naravni prostor.
Manjši kampi se lahko uredijo na zemljiščih kmetij, kot dodatna ponudba kmečkega turizma in ne smejo segati na najboljše kmetijske površine.
Kopališča, ki se uredijo ob vodotoku morajo ohranjati naravni prostor, spremljajoči programi se oblikujejo razpoznavno po enotnem projektu, z uporabo tradicionalnih materialov in načinov izvedbe.

Z urejanjem kmetijskih zemljišč ter z gradnjo kmetijskih in gozdnih prometnic se ne sme sprožiti erozijskih procesov ter preprečiti odtoka visokih voda in hudournikov.
Vse opuščene peskokope in manjše kope je potrebno sanirati v skladu s sanacijskim načrtom in ustrezno prostorsko izvedbeno dokumentacijo.
Izkoriščanje mineralnih surovin je možno samo na podlagi ugotovljenih zalog in perspektivnosti ležišč, ocene vplivov na okolje, ocene možnosti sanacije, pripravljenega načrta ureditve in pridobljene koncesije za izkoriščanje naravnih virov.
Ulična oprema in turistične oznake morajo biti locirani tako, da ne zastirajo značilnih pogledov, ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja in ne ovirajo funkcionalno hendikepiranih oseb.
Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2,5 m nad površinami za pešce.

Velikost gradbenih parcel (stavbno zemljišče in funkcionalno zemljišče) se določi z lokacijsko dokumentacijo. Pri tem je treba upoštevati:
– namembnost in velikost objekta na parceli, zahteve glede pomožnih objektov, konfiguracijo terena, trase komunalnih vodov in druge omejitve rabe zemljišč,
– urbanistične zahteve (funkcionalni dostopi, parkirna mesta, utrjene površine ob objektih in funkcionalno zelenje),
– sanitarno tehnične zahteve (vpliv bližnje okolice, osončenje v odnosu do gostote zazidave, prezračevanje),
– proste površine, intervencijske poti.
Funkcionalno zemljišče mora vsebovati vsaj 1 m širok pas okoli zgradbe, potrebne parkirne površine, dostop do objekta širine najmanj 3 m. Funkcionalno zemljišče se določi tudi na območjih podzemnih naprav (cisterne, greznice, kapnice), kadar je zgornja plošča teh naprav manj kot 0,4 m pod nivojem površja. Objektom večjega družbenega pomena se kot nujno funkcionalno zemljišče določi tudi zelenice oziroma parkovne ureditve.
Ob določitvi funkcionalnega zemljišča se določi tudi potrebno število parkirnih mest s potrebnim manipulativnim prostorom. Kadar teh mest na lokaciji gradnje ni mogoče zagotoviti, mora investitor dokazati, da razpolaga z ustreznim številom parkirnih mest v primerni oddaljenosti od nameravane gradnje, ali da je v primerni oddaljenosti javno parkirišče.

Na območju, ki ga urejajo ti prostorsko ureditveni pogoji, je predvideno komunalno urejanje v smislu dograjevanja in vzdrževanja prometnih površin, vodovodnega, kanalizacijskega, nizkonapetostnega, TT omrežja in daljnovodov s pripadajočimi transformatorskimi postajami za priključitev vseh obstoječih in predvidenih objektov.
Pri komunalnem urejanju se morajo upoštevati naslednji pogoji:
– rekonstrukcije cest in poti z večjim odstopanjem od obstoječih tras niso dovoljene,
– pri urejanju cest je treba urediti, zavarovati in sanirati brežine ter ohraniti stare oporne zidove in obcestne kamne oziroma jih nadomestiti z novimi,
– posegi v varovalnem pasu in rezervatu so dovoljeni le v soglasju upravljalca in lastnika ceste,
– vsak objekt mora imeti zagotovljen dovoz za motorna vozila iz javne prometne površine ali preko sosednjih zemljišč z vpisom služnostne pravice poti in dostopa,
– gradbena linija predvidenih posegov v bližini železniške proge mora biti najmanj 12 m od osi tira in vsaj 2 m od vznožja nasipa ali gornjega roba brežine; manjši odmiki so dovoljeni le v soglasju upravljalca železnice,
– vsi obstoječi in bodoči objekti morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje v skladu s pogoji in soglasjem upravljalca; za začasno oskrbo je dovoljena gradnja kapnic;
– vsi objekti morajo biti priključeni na javno kanalizacijo, če kanalizacija ni zgrajena je možno sanitarne in tehnološke vode zadrževati v septičnih vodotesnih, nepretočnih dvoprekatnih greznicah na praznjenje,
– tehnološke odpadne vode se morajo pred izpustom v kanalizacijo ali vodotok ustrezno očistiti in nevtralizirati v interni čistilni napravi,
– meteorne vode z utrjenih površin, kjer se odvija motorni promet, je treba speljati preko lovilcev olj in maščob v kanalizacijsko omrežje ali ponikovalnico, meteorne vode z drugih utrjenih površin, zelenih površin in streh se lahko odvaja v ponikovalnico ali vodotok,
– vse samostojne garaže in garaže v objektih morajo biti opremljene z lovilcem olj in maščob,
– odplake iz hlevov je treba odvajati v vodotesno gnojno jamo, gnoj mora biti skladiščen tako, kot to predpisuje strokovno navodilo o urejanju gnojišč in greznic,
– komunalne odpadke je treba zbirati v posebnih zabojnikih, postavljenih na utrjeno površino, ostale odpadke je treba sortirati in odstranjevati skladno s predpisi,
– priključki objektov na nizkonapetostno elektro omrežje morajo biti praviloma izvedeni podzemno,
– ob glavnih prometnicah je treba zgraditi javno razsvetljavo, ki bo zagotavljala minimalne vrednosti srednje osvetljenosti v odvisnosti od gostote prometa,
– priključevanje objektov na TT omrežje se praviloma izvede podzemno.

V rezervatih in varovalnih pasovih obstoječih in predvidenih energetskih in komunalnih vodov ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, prizidav in nadzidav, razen izjemoma ob soglasju upravljalca voda.

Nadzemni komunalni in energetski objekti morajo biti postavljeni nevpadljivo. Nadzemni objekti morajo biti arhitekturno oblikovani in prilagojeni sosednjim objektom. Postavitev teh objektov v osrednji prostor naselja in v območju varstva naravne in kulturne dediščine ni dopustno.

Gradnja novih objektov, prizidave, nadzidave in spremembe namembnosti oziroma dejavnosti v obstoječih objektih in vsi ostali posegi v prostoru so dovoljeni, če ne povzročajo v okolju večjih motenj, kot so s predpisi dovoljene.
Za posege v prostor, pri katerih se pričakuje negativen vpliv na okolje, je pred izdajo dovoljenja za poseg potrebna presoja o vplivih na okolje.
Ob tem je treba upoštevati:
– mnenje o ogroženosti pred požarom,
– oceno vplivov na okolje z vidika varovanja zdravja,
– prometne obremenitve obstoječega in predvidenega stanja, vključno z mirujočim prometom,
– ostale pričakovane vplive, ki se ugotovijo glede na predvideno dejavnost in glede na lokacijo posega.
Varstvo zraka
Vsi viri onesnaženja morajo biti grajeni, opremljeni in vzdrževani tako, da ne izpuščajo v zrak večjih koncentracij škodljivih snovi, kot je dovoljeno s predpisi, ki urejajo to področje.
Varstvo pred hrupom
V vseh ureditvenih območjih je treba zagotoviti glede na njihovo namembnost mejne vrednosti ravni hrupa, kot jih določa uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju.
V ta namen je treba
– meriti hrup in po potrebi izdelati sanacijske programe in zmanjšati hrup do dovoljene ravni na virih hrupa,
– izvesti aktivno ali pasivno zaščito,
– spremeniti namembnost ali dejavnost, ki prekomerno obremenjuje okolje s hrupom.
Varstvo voda in vodnih virov
Uporabniki prostora, ki skladiščijo ali manipulirajo z nevarnimi snovmi, morajo zagotoviti, da te snovi ne pridejo v stik s podtalnico in, da se ne iztekajo v javno kanalizacijo tudi v slučaju, če pride do razlitja teh snovi.
Prepovedano je odlaganje odpadkov v opuščene struge, rokave vodotokov ali na zamočvirjena kmetijsko manj vredna zemljišča.
V območjih varstvenih pasov vodnih virov je treba pri posegih v prostor upoštevati določila o varstvu pitne vode. Vse vire onesnaženja vodnih virov ali površinskih voda je treba čim prej sanirati.
Varstvo pred požarom
Pri izdelavi vsake lokacijske dokumentacije in pri izdelavi tehnične dokumentacije je treba upoštevati prostorske, gradbene in tehnične ukrepe varstva pred požarom, skladno z veljavnimi predpisi, da se zagotovi evakuacija ljudi in premoženja, zadostni odmiki med objekti, intervencijske poti in zadostne količine vode za gašenje.
Na vseh območjih, kjer je vodovodni sistem tak, da omogoča oskrbo s primerno količino vode za gašenje, je nujna postavitev hidrantov, kot to predvidevajo protipožarni predpisi, v območjih, kjer to ni mogoče pa mora biti zagotovljena zadostna količina vode za gašenje z rezervoarjem kapnice ali iz površinskega vodotoka preko primerno opremljenega odjemnega mesta.

Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati določila veljavnih odlokov o razglasitvi naravne in kulturne dediščine v Občini Metlika.
Posege na območjih, za katere veljajo pogoji varstva naravne in kulturne dediščine, je treba izvajati pod pogoji in v skladu s smernicami pristojne varstvene službe.
Na objektih in območjih naravne in kulturne dediščine, ki so razglašeni za kulturnozgodovinske spomenike oziroma so v fazi razglasitve, so posegi dovoljeni v skladu z zakonskimi določili oziroma z določili razglasitvenega dokumenta.
Na objektih in območjih naravne in kulturne dediščine morajo posegi in oblikovanje zagotavljati ohranitev njihove izvirnosti, oblike in lastnosti ter omogočati redno vzdrževanje.

Posegi niso dovoljeni v poplavnem območju, na vodnih zemljiščih, ožjih varstvenih pasovih zajetij črpališč in zbiralnikov za oskrbo s pitno vodo, na lokacijah potencialnih vodnogospodarskih ureditev, na brežinah in v strugi reke Kolpe ter drugih vodotokov.
Upoštevajo se z odloki določeni varstveni pasovi zajetij, črpališč in zbiralnikov za oskrbo s pitno vodo oziroma režimi v teh območjih; če odloki še niso sprejeti, se upoštevajo strokovne podlage in presoja pristojne službe.

Obrežno zemljišče, ki je potrebno za vzdrževanje in za obrežno zarast je glede na rabo obrežnih površin v naseljih široko 3 m do 5 m, izven naselij pa 5 m do 10 m. Ob brežinah vzdolž vodotokov mora biti obhod stalno nemoten.

Izraba vodne energije je dopustna le v okviru obstoječih jezov na mestu nekdanjih mlinov in žag.
Obnova jezov se mora izvajati v prvotni obliki in v materialih, kot so bili zgrajeni. Uporaba betona je dopustna za utrjevanje in zatesnjevanje le pod pogojem, da beton ni viden. Smer in linija jezu se ne sme spreminjati.

Legalizacija objektov in naprav je možna samo za tiste objekte, ki izpolnjujejo pogoje tega odloka, na podlagi lokacijskega in gradbenega dovoljenja.

Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled pri upravnem organu Občine Metlika, pristojnem za urejanje prostora.

Z dnem veljavnosti tega odloka prenehajo veljati določbe odloka o urbanističnem redu Občine Metlika (Skupščinski Dolenjski list, št. 7/68).

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.