Na podlagi 43. člena statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 37/95) je Svet KS Sv. Duh, na seji dne 6. 11. 1997 sprejel

Krajevna skupnost Sv. Duh je kot ožji del občine samoupravna skupnost občanov, organizirana na območju naselij: Dorfarje, Forme, Sv. Duh, Virmaše, Grenc v Občini Škofja Loka.
V skladu z zakonom, statutom Občine Škofja Loka in tem statutom zadovoljujejo občani v krajevni skupnosti določene skupne potrebe ter izvajajo naloge, ki jih je občina prenesla na krajevno skupnost.

Krajevna skupnost Sv. Duh je pravna oseba javnega prava, ki v pravnem prometu nastopa samostojno v okviru določb zakona, statuta Občine Škofja Loka in statutarnega sklepa.
Krajevna skupnost ima svoj žiro račun.
Krajevna skupnost ima pečat okrogle oblike. Žig ima na zgornji polovici napis: “Krajevna skupnost”, na sredini: “Sv. Duh” na spodnji polovici pa napis: “Občina Škofja Loka”.
Sedež Krajevne skupnosti Sv. Duh je Sv. Duh 10, Škofja Loka.

Krajevna skupnost Sv. Duh, kot organizacijski del Občine Škofja Loka, zadovoljuje lokalne interese in potrebe občanov tako, da odloča o lokalnih javnih zadevah, da upravlja z objekti namenjenimi kulturi in rekreacijskimi objekti, skrbi za lokalne ceste, za podobo kraja, pospeševanje kulturne dejavnosti, spodbujanje delovanja društev, gasilstva in drugih dejavnosti in ureja druge lokalne javne zadeve, katerih urejanje nanjo prenese občina s statutom, statutarnim sklepom in odlokom o prenosu določenih zadev iz občinske pristojnosti na krajevne skupnosti.

Obstoječa krajevna skupnost se lahko tudi preoblikuje.
Za izvedbo preoblikovanja se uporabljajo določbe zakona in statuta občine.

Pristojnosti in naloge Krajevne skupnosti Sv. Duh določene v skladu z zakonom, statutom občine in statutarnim sklepom o določitvi pristojnosti in nalog krajevnih skupnosti, so predvsem:
– sprejema statut,
– upravlja in razpolaga s svojim premoženjem in sredstvi;
– na podlagi sprejetega programa zagotavlja razvoj krajevne skupnosti na vseh področjih delovanja iz 3. člena tega statuta;
– upravlja z javnimi infrastrukturnimi objekti, katerih upravljanje nanjo prenese občina;
– upravlja in vzdržuje rekreacijske površine in športne objekte na območju krajevne skupnosti;
– na podlagi pridobljenih koncesij, ali kot pogodbeni izvajalec, upravlja s stanovanjskimi in drugimi objekti, pokopališči, vodovodom, kanalizacijo, zelenicami in javno razsvetljavo;
– daje mnenja in predloge k prostorskim, planskim in izvedbenim aktom, ki se sprejemajo na občinski ravni;
– daje mnenja in predloge v vseh drugih zadevah, ko je to predvideno z zakonom, občinskim statutom, statutarnim sklepom ali občinskim odlokom, oziroma je to določeno s sklepi občinskih organov.

Organ odločanja o vseh zadevah v okviru nalog krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti.
Svet krajevne skupnosti šteje 9 članov.
Predsednika in 1 podpredsednika sveta krajevne skupnosti izvolijo člani sveta krajevne skupnosti na konstitutivni seji iz vrst izvoljenih članov.

Za volitve sveta krajevne skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona o lokalnih volitvah, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet.
Svet krajevne skupnosti izvolijo občani krajevne skupnosti – to je volivci s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti – na podlagi enake volilne pravice s tajnim glasovanjem.
Za člana sveta krajevne skupnosti je lahko izvoljena oseba, ki ima volilno pravico in ima stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti.
V svet krajevne skupnosti ne more biti izvoljen tajnik krajevne skupnosti.
Mandat članov sveta krajevne skupnosti traja štiri leta. Izjemoma traja mandat manj kot štiri leta, če se izvedejo volitve z namenom časovne uskladitve mandatov članov občinskega sveta in sveta krajevne skupnosti.
Redne volitve v svet krajevne skupnosti se opravijo istočasno kot redne volitve v občinski svet.
Predčasne volitve v svet krajevne skupnosti se opravijo, če se svet krajevne skupnosti razpusti pred potekom štiriletne mandatne dobe.
Članu sveta krajevne skupnosti predčasno preneha mandat, če stalno preneha prebivati na območju krajevne skupnosti, če odstopi na podlagi pisne izjave in v drugih primerih, določenih z zakonom.
V primeru, da je član sveta krajevne skupnosti prenehal stalno prebivati na območju Krajevne skupnosti Sv. Duh, ali je podal pisno odstopno izjavo, oziroma so nastopili razlogi za prenehanje mandata po zakonu, je dolžan predsednik, ali podpredsednik (v odsotnosti predsednika), v roku 15 dni sklicati sejo sveta krajevne skupnosti in sprejeti ugotovitveni sklep o prenehanju mandata članu sveta krajevne skupnosti ter sklep posredovati predsednikoma občinske volilne komisije in volilne komisije krajevne skupnosti v namen pričetka postopka za izvedbo nadomestnih volitev.
V vseh primerih predčasnega prenehanja mandata člana sveta krajevne skupnosti se razpišejo nadomestne volitve v tisti volilni enoti, v kateri je bil izvoljen član sveta krajevne skupnosti, kateremu je prenehal mandat.

Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan Občine Škofja Loka, izvajata pa jih občinska volilna komisija in volilna komisija krajevne skupnosti.
Na voliščih volitve vodijo volilni odbori, ki jih imenuje občinska volilna komisija.
Šestčlansko volilno komisijo Krajevne skupnosti Sv. Duh imenuje svet krajevne skupnosti. Sestavljajo jo predsednik in dva člana ter njihovi namestniki (namestnik predsednika, dva namestnika članov). V volilno komisijo so lahko imenovani samo občani z volilno pravico, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti. Delo v volilni komisiji in kandidatura za člana sveta krajevne skupnosti se izključujeta.
Mandat volilne komisije traja štiri leta.
Pri volitvah članov sveta krajevne skupnosti se glasuje o posameznih kandidatih. Volivec lahko glasuje največ za toliko kandidatov, kot se voli članov sveta krajevne skupnosti v volilni enoti. Izvoljeni so kandidati, ki so dobili največ glasov. Če sta zadnja dva kandidata, ki prideta v poštev za izvolitev, dobila enako število glasov, odloči o izvolitvi med njima žreb.
Kandidate za člane sveta krajevne skupnosti določijo politične stranke in volivci v krajevni skupnosti.
Vsaka politična stranka določi kandidate po postopku, določenem z njenimi pravili, določi pa lahko toliko kandidatov, kolikor se voli članov sveta krajevne skupnosti. Vsaka skupina volivcev lahko določi največ toliko kandidatov, kolikor članov sveta krajevne skupnosti se voli v volilni enoti. Volivci določajo kandidate za člane sveta krajevne skupnosti s podpisovanjem ali na zborih občanov. S podpisovanjem lahko določi kandidate skupina najmanj desetih volivcev, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti. Volivci določajo kandidate na zborih volivcev, če to zahteva skupina najmanj desetih volivcev v volilni enoti najkasneje v roku desetih dni od dneva razpisa volitev. Na zborih občanov so za kandidate določeni tisti predlagani kandidati, za katere je na zborih volivcev v volilni enoti glasovalo najmanj 30 volivcev oziroma najmanj 15 volivcev, če ima volilna enota manj kot 500 prebivalcev.

Za volitve sveta krajevne skupnosti se v krajevni skupnosti določijo volilne enote tako, da je zagotovljena zastopanost posameznih naselij oziroma delov krajevne skupnosti. V krajevni skupnosti se oblikujejo naslednje volilne enote in določi naslednje število članov sveta iz posamezne volilne enote:
– v 1. volilni enoti, ki obsega naselji Virmaše in Grenc se v svet krajevne skupnosti izvolijo 3 člani,
– v 2. volilni enoti, ki obsega naselje Sv. Duh, se v svet krajevne skupnosti izvolijo 4. člani,
– v 3. volilni enoti, ki obsega naselji Dorfarje in Forme se v svet krajevne skupnosti izvolita 2 člana.

Svet krajevne skupnosti odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja krajevna skupnost in v okviru nalog, ki jih je občina iz svoje pristojnosti z odlokom prenesla na krajevno skupnost zlasti pa:
– sprejema statut krajevne skupnosti;
– sprejema program razvoja krajevne skupnosti;
– sprejema letni program svojega dela;
– voli predsednika in podpredsednike sveta krajevne skupnosti;
– imenuje volilno komisijo v krajevni skupnosti;
– predlaga razpis referenduma za uvedbo samoprispevka;
– sprejema druge splošne akte krajevne skupnosti;
– sodeluje z občinskim svetom in županom pri izvrševanju nalog na območju krajevne skupnosti;
– oblikuje mnenja in predloge za občinski svet, kadar tako določa ta statut, statut Občine Škofja Loka in drugi občinski splošni in posamični akti;
– odloča o kadrovskih zadevah;
– imenuje tajnika krajevne skupnosti;
– sprejema finančni načrt krajevne skupnosti, zaključni račun krajevne skupnosti in druge sklepe vezane na finančno in materialno poslovanje krajevne skupnosti;
– odloča o pritožbah krajanov;
– zagotavlja informiranje krajanov o vodenju zadev in poslov krajevne skupnosti;
– sklicuje zbor občanov v krajevni skupnosti in delu krajevne skupnosti;
– imenuje stalne in začasne komisije za opravljanje zadev iz svoje pristojnosti in usmerja in nadzira njihovo delo;
– odloča o sklepanju pogodb in drugih pravnih poslov v vseh primerih, ko pogodbeni znesek oziroma pogodbena vrednost presega 100.000 SIT;
– odloča o drugih zadevah v skladu z zakonom, statutom Občine Škofja Loka splošnimi akti Občine Škofja Loka in tem statutom.

Svet krajevne skupnosti se konstituira na svoji prvi seji po izvolitvi tako, da izmed sebe izvoli predsednika sveta krajevne skupnosti in podpredsednika sveta krajevne skupnosti.

Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče dotedanji (prejšnji) predsednik sveta krajevne skupnosti najkasneje 20 dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik volilne komisije. Svet krajevne skupnosti na prvi seji obravnava poročilo volilne komisije in verificira mandate članov sveta krajevne skupnosti.

Do izvolitve predsednika in podpredsednika sveta krajevne skupnosti vodi prvo sejo najstarejši član sveta krajevne skupnosti.

Na prvi seji izvoli svet krajevne skupnosti izmed članov sveta – na predlog najmanj četrtine članov sveta – predsednika sveta krajevne skupnosti. Predsednik sveta krajevne skupnosti se izvoli z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o dveh kandidatih, ki sta dobila največ glasov.
Podpredsednika sveta krajevne skupnosti izvoli svet krajevne skupnosti na predlog predsednika.

Predsednik in podpredsednik sveta krajevne skupnosti se volita izmed članov sveta krajevne skupnosti z večino glasov vseh članov sveta krajevne skupnosti za mandatno dobo sveta krajevne skupnosti.
Predsednik sveta krajevne skupnosti je lahko razrešen na predlog najmanj četrtine članov sveta krajevne skupnosti. Predsednik je razrešen, če za predlog razrešitve glasuje več kot polovica vseh članov sveta krajevne skupnosti.

Predsedniku in članom sveta krajevne skupnosti preneha mandat s pretekom časa, za katerega so bili izvoljeni.

Vsak član sveta krajevne skupnosti lahko pred potekom mandatne dobe odstopi. Odstopna izjava mora biti podana v pisni obliki in posredovana predsedniku sveta krajevne skupnosti.
Predsednik sveta krajevne skupnosti je dolžan v roku 15 dni sklicati sejo sveta krajevne skupnosti in o tem sprejeti ugotovitveni sklep ter ga posredovati predsedniku volilne komisije.

Predsednik sveta krajevne skupnosti lahko pred potekom mandatne dobe odstopi. Odstopna izjava mora biti podana v pisni obliki. Svet krajevne skupnosti ob obravnavi odstopne izjave opravi tudi volitve novega predsednika sveta krajevne skupnosti.
Za odstop podpredsednika sveta krajevne skupnosti se smiselno uporabljajo določila, ki veljajo za odstop predsednika sveta krajevne skupnosti. Če predsednik ali podpredsednik odstopita kot člana sveta se najprej izvede postopek po 7. členu tega statuta, nato pa se izvolita novi predsednik in podpredsednik sveta krajevne skupnosti.

Člani sveta krajevne skupnosti imajo pravice in dolžnosti določene z zakonom, statutom občine in tem statutom.
Člani sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in uresničevati sprejete odločitve sveta krajevne skupnosti.
Člani sveta krajevne skupnosti imajo pravico dajati pobude predsedniku sveta krajevne skupnosti in zahtevati odgovore na svoja vprašanja in pobude.
Član sveta lahko zahteva, da se posamezno vprašanje oziroma pobuda uvrsti na dnevni red seje in se o njem izvede razprava.

Svet krajevne skupnosti veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov sveta krajevne skupnosti. Svet krajevne skupnosti sprejema odločitve z večino navzočih članov, če s tem statutom za posamezne odločitve ni drugače določeno.
Seje sveta krajevne skupnosti so javne.

Glasovanje na seji sveta je javno.
Tajno se na seji sveta glasuje le takrat, kadar tako odloči s sklepom večina članov sveta krajevne skupnosti.

Svet krajevne skupnosti se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik sveta krajevne skupnosti na lastno pobudo, predsednik pa mora sklicati sejo, če to zahtevajo najmanj trije člani sveta, občinski svet ali župan. Če predsednik sveta krajevne skupnosti ne skliče seje v 15 dneh potem, ko je prejel pisno zahtevo upravičenega predlagatelja jo lahko skliče tisti, ki je sklic zahteval.
Predsednik sveta krajevne skupnosti mora sejo sklicati najmanj vsake tri mesece. V odsotnosti predsednika sveta krajevne skupnosti sejo skliče podpredsednik sveta krajevne skupnosti.
Dnevni red seje sveta krajevne skupnosti predlaga predsednik, lahko pa ga predlaga tudi tisti, ki je upravičen predlagatelj sklica seje sveta krajevne skupnosti.

O delu na seji sveta se piše skrajšani zapisnik. Skrajšani zapisnik obsega podatke o udeležbi na seji, glavne podatke o delu na seji z navedbo na seji sprejetih sklepov in izidov glasovanja o posameznih zadevah.
Skrajšani zapisnik potrdi svet krajevne skupnosti na prvi prihodnji seji, podpišeta pa ga predsednik krajevne skupnosti in zapisnikar.

Predsednik sveta krajevne skupnosti:
– zastopa in predstavlja krajevno skupnost;
– sklicuje in vodi seje sveta krajevne skupnosti;
– skrbi, da so pravočasno pripravljeni materiali za obravnavo in odločanje na seji sveta krajevne skupnosti ter za nemoteno delo sveta krajevne skupnosti;
– podpisuje akte in sklepe, ki jih sprejema svet krajevne skupnosti;
– opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet krajevne skupnosti;
– odloča o sklepanju pogodb in drugih pravnih poslov v primerih, če pogodbeni znesek, oziroma pogodbena vrednost ne presega 100.000 tolarjev.

Podpredsednik sveta krajevne skupnosti pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v času odsotnosti in v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.

Če nastopijo razlogi zaradi katerih predsednik sveta krajevne skupnosti ne more opravljati svoje funkcije, opravlja naloge predsednika podpredsednik sveta krajevne skupnosti. Če tudi podpredsednik sveta krajevne skupnosti ne more opravljati nalog predsednika, prevzame naloge predsednika najstarejši član sveta krajevne skupnosti.

Za operativno vodenje krajevne skupnosti, svet krajevne skupnosti lahko imenuje tajnika krajevne skupnosti. Tajnik krajevne skupnosti zastopa krajevno skupnost z omejenimi pooblastili. Mandat tajnika krajevne skupnosti traja štiri leta.
Pri izbiri in imenovanju tajnika krajevne skupnosti, svet krajevne skupnosti ni vezan na določilo o stalnem bivališču na območju krajevne skupnosti.
Ne glede na trajanje mandata tajnika krajevne skupnosti, svet krajevne skupnosti na prvem sklicu po opravljenih volitvah odloča o nadaljevanju ali prenehanju mandata tajnika krajevne skupnosti.
Pogoje za imenovanje tajnika krajevne skupnosti, njegova pooblastila, odgovornosti in opravila, določi svet krajevne skupnosti v splošnem aktu.

Premoženje krajevne skupnosti tvorijo nepremičnine in premičnine v lasti krajevne skupnosti, denarna sredstva in materialne ter nematerialne pravice.
Krajevna skupnost mora s premoženjem, ki ga ima v upravljanju, gospodariti kot dober gospodar.
Viri financiranja delovanja krajevne skupnosti so:
– občinski proračun,
– prostovoljni prispevki občanov,
– krajevni samoprispevek,
– darila in prispevki pravnih in fizičnih oseb,
– dediščine in volila,
– sredstva pridobljena iz koncesijskih in drugih pogodb pri izvajanju nalog in aktivnosti iz 5. člena tega statuta,
– prihodki iz premoženja krajevne skupnosti,
– prihodki iz taks v skladu z občinskim odlokom.
Prihodki in izdatki za posamezne namene se razporedijo s finančnim načrtom.

Prihodki krajevne skupnosti se porabljajo v skladu s finančnim načrtom krajevne skupnosti, skladno z njihovim proračunskim namenom in na podlagi sklepov sveta krajevne skupnosti.
Za izvrševanje finančnega načrta je odgovoren predsednik sveta krajevne skupnosti. V primeru potrebe po prerazporeditvi sredstev ali v primeru, da pride do občutnih razhajanj med finančnim planom in dejanskimi prihodki in odhodki, je predsednik sveta krajevne skupnosti dolžan predlagati, da svet krajevne skupnosti odloča o rebalansu finančnega plana. Finančni plan za tekoče leto sprejme svet krajevne skupnosti najkasneje 30 dni po sprejetju občinskega proračuna.
Po sprejemu zaključnega računa svet krajevne skupnosti preveri postavke finančnega plana in jih po potrebi korigira.

Finančno poslovanje krajevne skupnosti in knjigovodska evidenca za krajevno skupnost se vodi v skladu z zakonskimi predpisi, določili statuta občine, tega statuta in odločitvami sveta krajevne skupnosti.

Svet krajevne skupnosti sprejema naslednje akte:
– statut KS,
– finančni načrt,
– zaključni račun,
– sklepe.

Statut krajevne skupnosti je temeljni akt krajevne skupnosti, ki določa organizacijo in delovanje krajevne skupnosti, oblikovanje in pristojnosti organa krajevne skupnosti in druga vprašanja pomembna za delo krajevne skupnosti.
Statut krajevne skupnosti sprejme svet krajevne skupnosti z dvetretjinsko večino glasov vseh članov sveta krajevne skupnosti.

S finančnim načrtom se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene porabe v krajevni skupnosti.

Z zaključnim računom se izkazujejo predvideni in doseženi prihodki ter predvideni in doseženi odhodki sredstev krajevne skupnosti.

S sklepom svet odloča o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti.

Število članov sveta krajevne skupnosti in volilne enote za prve volitve v svet krajevne skupnosti v letu 1996 je določil prejšnji svet krajevne skupnosti.
Mandatna doba sveta krajevne skupnosti izvoljena na prvih volitvah traja do naslednjih rednih volitev občinskega sveta.

Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati dosedanji statut Krajevne skupnosti Sv. Duh, drugi splošni akti krajevne skupnosti pa se uporabljajo do sprejema splošnih aktov po tem statutu, če ne nasprotujejo določilom zakona, občinskega statuta in tega statuta.

Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.