Na podlagi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 70/97) in 134. člena statuta Občine Gornji Petrovci (Uradni list RS, št. 35/95) je Občinski svet občine Gornji Petrovci na 31. izredni seji dne 14. 9. 1998 sprejel

V statutu Občine Gornji Petrovci (Uradni list RS, št. 35/95) se na koncu 7. člena, doda besedilo:
O imenu in sedežu občine oziroma njeni spremembi se ugotovi volja prebivalcev naselij, vključenih v občino, z referendumom.
Ime občine se določi po imenu središčnega ali drugega naselja v občini ali po krajinskem imenu. Ime občine je lahko sestavljeno iz imen več naselij v občini. Kot sedež občine se praviloma določi središčno naselje.
Pri določitvi imena in sedeža občine je treba upoštevati zgodovinske in prometne vidike ter ustaljene splošne krajinske oznake.
Kadar zaradi spremembe območja občine naselje, po katerem je imela občina ime ali je bilo sedež ni več v tej občini, se v postopku za spremembo območja občine določi tudi novo ime ali sedež občine.

Besedilo 11. člena se spremeni tako, da glasi:
Na območju občine se ustanovijo ožji deli občine (krajevne skupnosti).
Ustanovijo se naslednji ožji deli občine oziroma krajevne skupnosti:
1. Krajevna skupnost Gornji Petrovci z naseljema: Gornji Petrovci in Peskovci.
2. Krajevna skupnost Križevci z naselji: Košarovci, Križevci, Kukeč in Panovci.
3. Krajevna skupnost Šulinci z naselji: Adrijanci, Boreča, Lucova, Martinje, Neradnovci, Stanjevci, Šulinci in Ženavlje.
Ožji deli občine – krajevne skupnosti, so pravne osebe. V okviru krajevnih skupnosti se lahko ustanovijo vaške skupnosti, ki pa niso pravne osebe. Občinski svet lahko s spremembo statuta ukine ožji del občine ali spremeni njegovo območje. Sprememba statuta, s katero se ukine ožji del občine oziroma spremeni njegovo območje, lahko začne veljati šele po izteku mandata sveta ožjega dela občine. Pobude za ustanovitev ožjih delov občine ali za spremembo njihovih območij lahko da zbor krajanov ali 10% prebivalcev dela občine. Občinski svet mora pobudo obvezno obravnavati in do nje zavzeti stališče. Pred ustanovitvijo ožjih delov občine (ne velja za že ustanovljene ožje dele občine) ali pred spremembo njihovih območij, mora občinski svet na zborih krajanov ali na referendumu ugotoviti interes prebivalcev posameznih območij v občini, kjer naj bi bili ustanovljeni ožji deli občine. Ugotavljanje interesa se nanaša na ime in območje ožjega dela občine.

Besedilo 12. člena se spremeni tako, da glasi:
Občinski svet lahko s sklepom prenese upravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti v pristojnost ožjih delov občine.
Za ta namen določi občinski svet tudi ustrezna sredstva.

V poglavju 6. se v 14. členu črta druga alinea:
– izvensodno poravnavo sporov.

V 21. členu se besedilo sedemnajste alinee spremeni tako, da glasi:
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, če ni z zakonom drugače določeno.

V 24. členu se besedilo drugega odstavka spremeni tako, da glasi:
Člani občinskega sveta se volijo po proporcionalnem sistemu.

Zadnji odstavek 31. člena se črta.

V 35. členu se besedilo četrte alinee spremeni tako, da glasi:
– predlaga v sprejem občinskemu svetu odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta. Odlok in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, lahko predloži tudi vsak posamezni član občinskega sveta razen proračuna in zaključnega računa proračuna ter drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejema občinski svet na predlog župana.

Besedilo 40. člena se spremeni tako, da glasi:
Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
V okviru svoje pristojnosti nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja pristojnih organov, organov in organizacij porabnikov občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem in ocenjevanje učinkovitosti in gospodarske porabe občinskih proračunskih sredstev.
Delo nadzornega odbora je javno.
Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih izdela poročilo s priporočili in predlogi ter ga posreduje občinskemu svetu najmanj dvakrat letno.
Občinski svet, župan ter organi uporabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročilo nadzornega odbora ter upoštevati njegova priporočila in predloge v skladu s svojimi pristojnostmi.
Nadzorni odbor, sprejema poslovnik o svojem delovanju.

Besedilo 41. člena se spremeni tako, da glasi:
Nadzorni odbor ima tri člane.
Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Člani nadzornega odbora opravljajo svoje naloge nepoklicno.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov občine, tajnik občine, delavci občinske uprave, člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev ter člani vodstev političnih strank.
Člane nadzornega odbora lahko razreši občinski svet na predlog nadzornega odbora, če so podani pogoji iz 37/a člena zakona o lokalni samoupravi Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve.

Besedilo 42. člena se spremeni tako, da glasi:
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavlja župan in občinska uprava.
Posamezne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.

V 43. členu se pod naslovom: Sveti: črta tretja alinea.

V 48. členu se
6. Krajevna skupnost v povezavi z občino. Besedilo spremeni tako, da glasi:
Ožji deli občine v povezavi z občino.
7. Organi krajevne skupnosti.

Besedilo 49. člena se spremeni tako, da glasi:
Organ ožjega dela občine je svet krajevne skupnosti, ki ga izvolijo volilni upravičenci s stalnim prebivališčem na območju ožjega dela občine.
Način izvolitve ožjega dela občine določa zakon.

Besedilo 50. člena se spremeni tako, da glasi:
Število članov sveta ožjega dela občine določi občinski svet.
Sveti ožjih delov občine imajo naslednje število članov:
1. Svet krajevne skupnosti Gornji Petrovci, sedem članov,
2. Svet krajevne skupnosti Križevci, sedem članov,
3. Svet krajevne skupnosti Šulinci, osem članov.
Svet ožjega dela občine ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta ožjega dela občine.
Svet ožjega dela občine lahko občinskemu svetu predlaga odločitve, ki se nanašajo na ožji del občine.
Svet ožjega dela občine mora župana občine obveščati o svojih sejah. Župan ima pravico biti navzoč in razpravljati na sejah sveta ožjega dela občine brez pravice glasovanja.
Svet ožjega dela občine sprejema odločitve na svoji seji z večino glasov navzočih članov.
Svet lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov.
Predsednik sveta ožjega dela občine predstavlja svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.

Besedilo 51. člena se spremeni tako, da glasi:
Zaradi učinkovitejšega uresničevanja skupnih potreb in interesov je občina razdeljena na ožje del občine (krajevne skupnosti).
Ožji deli občine, se lahko v skladu z njihovimi statuti razdelijo na vaške skupnosti.

Besedilo 52. člena glasi:
Ožji deli občine (krajevne skupnosti) sprejemajo svoj statut na katerega mora dati soglasje občinski svet in sicer pred objavo v Uradnem listu RS.

Besedilo 53. člena se spremeni tako, da glasi:
Ožji deli občine opravljajo naloge, ki so jim prenešene v izvajanje z odlokom ali sklepom Občinskega sveta občine Gornji Petrovci.
Te naloge pa so zlasti:
– upravlja in razpolaga s svojim premoženjem in sredstvi,
– sprejema program razvoja svojega območja,
– sprejema proračun in zaključni račun,
– upravlja in vzdržuje lastne komunalne objekte,
– upravlja in vzdržuje pokopališča,
– vzdržuje javne poti in druge javne površine,
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč,
– razpisuje referendum za krajevni samoprispevek,
– pospešuje kulturne in druge društvene dejavnosti.

Besedilo 54. člena se spremeni tako, da glasi:
Viri financiranja ožjega dela občine so:
– lastni viri iz premoženja,
– odstopljen del proračuna občine za financiranje oziroma sofinanciranje programov ožjega dela občine,
– sredstva iz samoprispevka,
– odstopljene takse oziroma pristojbine,
– rente,
– prostovoljni prispevki fizičnih in pravnih oseb,
– s plačili za storitve,
– drugi viri.
Ožji del občine se ne sme zadolževati.
Prihodki in odhodki ožjega dela občine morajo biti zajeti v njegovem finančnem načrtu, ki je sestavni del občinskega proračuna.

Besedilo 55. člena se spremeni tako, da glasi:
Organ ožjega dela občine je svet ožjega dela občine. (svet krajevne skupnosti).
Odbor vaške skupnosti je vaški odbor, ki ni pravna oseba.

Besedilo 56. člena se spremeni tako, da glasi:
Za volitve članov organa ožjega dela občine in vaških odborov, se smiselno uporabljajo določbe zakona o lokalnih volitvah.
Člani vaškega odbora se volijo neposredno. Predsednik vaškega odbora je tisti član vaškega odbora, ki je na volitvah dobil največ glasov.
Predsednik vaškega odbora je istočasno tudi član organa (sveta) ožjega dela občine. V vsakem naselju se voli od tri do pet članov vaškega odbora.
Volilno pravico imajo volilni upravičenci s stalnim prebivališčem na območju ožjega dela občine oziroma vaške skupnosti.
Mandat članov organa ožjega dela občine in članov vaških odborov traja 4 leta.

Besedilo 57. člena se spremeni tako, da glasi:
V svetu ožjega dela občine ima svojega predstavnika vsaka vaška skupnost. Svet ožjega dela občine ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta ožjega dela občine.
Za predsednika sveta ožjega dela občine je izvoljen tisti član sveta, ki dobi največje število glasov članov sveta ožjega dela občine.
Svet ožjega dela občine lahko imenuje tudi tajnika, ki pomaga predsedniku sveta pri njegovem delu, piše zapisnike in opravlja druge naloge po naročilih predsednika sveta.

Besedilo 68. člena se spremeni tako, da glasi:
Občinska uprava Občine Gornji Petrovci deluje kot enoten organ.
Funkcionalno je razdeljena na:
– urad župana in
– strokovno službo.
Organizacijo in delovno področje občinske uprave določa občinski svet na predlog župana s splošnim aktom ter določi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje.

Za sedanjim besedilom 69. člena statuta, se doda novo besedilo:
Kadar je v občini ustanovljenih več organov občinske uprave, pooblasti tajnik za posamezne naloge v zvezi z njihovim vodenjem predstojnike teh organov, katere imenuje in razrešuje župan.
O sporih o pristojnosti med organi občinske uprave odloča župan.
O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi odloča tajnik občine, ki v primeru izločitve predstojnika občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh.
O izločitvi tajnika občine ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.
V prvi vrstici drugega odstavka se besedilo: “tajnik občinske uprave“ zamenja z besedilom: tajnik občine.

Sedanje besedilo 79. člena se črta in se nadomesti:
Občina ne more opravljati za drugo občino nalog, ki so po zakonu ali drugem predpisu naloge občinske uprave.
Občine se lahko odločijo, da ustanovijo enega ali več organov skupne občinske uprave.
Organ skupne občinske uprave je ustanovljen, ko splošni akt o njegovi ustanovitvi na skupen predlog županov občin, sprejmejo občinski sveti.
Podrobnejša določila o delu in pristojnostih organa skupne občinske uprave se določijo v aktu in ustanovitvi tega organa.

Besedilo 138. člena se črta.

Besedilo 139. člena se črta.

Za 137. členom statuta se doda nov 138. člen:
Občina Gornji Petrovci mora uskladiti vse svoje akte z dopolnitvami statuta v 30 dneh po njegovi objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Za 138. členom statuta se doda nov 139. člen:
Ožji deli občine morajo vskladiti svoje statute z dopolnitvami statuta Občine Gornji Petrovci v 60 dneh po njegovi objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Na koncu statuta se doda nov 141. člen:
Spremembe in dopolnitve statuta Občine Gornji Petrovci začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.