Občinski svet občine Šentjur pri Celju je na podlagi 18. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 70/97), 28. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju občin in 19. člena statuta Občine Šentjur pri Celju (Uradni list RS, št. 34/95) na seji dne 14. septembra 1998 sprejel

V statutu Občine Šentjur pri Celju (Uradni list RS, št. 34/95) se v 1. členu črtajo besede “Brezje pri Dobjem, Dobje pri Planini, Gorica pri Dobjem, Jezerce pri Dobjem, Lažiše, Presečno, Ravno, Repuš, Slatina pri Dobjem, Suho, Škarnice, Večje Brdo in Završe pri Dobjem ”.

7. člen se spremeni tako, da glasi:

“Na območju občine je ustanovljenih 10 krajevnih skupnosti, in sicer:

1. Krajevna skupnost Blagovna, ki zajema naselja Primož, Lokarje, Dole, Repno, Goričica, Zlateče, Cerovec in Proseniško.
2. Krajevna skupnost Slivnica pri Celju, ki zajema naselja Gorica pri Slivnici, Voglajna, Rakitovec, Turno, Tratna ob Voglajni, Vodice pri Slivnici, Vezovje, Bukovje pri Slivnici, Javorje, Drobinsko, Paridol, Jelce, Voduce, Slivnica, Sele.
3. Krajevna skupnost Dramlje, ki zajema naselja Dramlje, Jazbine, Svetelka, Straža na Gori, Trnovec, Laze pri Dramljah, Razbor, Pletovarje, Grušce, Šedina, Vodule, Zalog pod Uršulo, Jarmovec, Zgornje Slemene, Spodnje Slemene in Marija Dobje.
4. Krajevna skupnost Kalobje, ki zajema naselja Kalobje, Podlešje, Trno, Trška gorca, Planinca, Osredek, Jazbin vrh, Vodice in Kostrivnica.
5. Krajevna skupnost Loka pri Žusmu, ki zajema naselja Loka pri Žusmu, Dobrina in Hrastje.
6. Krajevna skupnost Planina pri Sevnici, ki zajema naselja Planina, Planinska vas, Planinski vrh, Podvine, Doropolje, Vejice, Golobinjek, Prapretno, Visoče, Podpeč nad Marofom, Šentvid, Podpeč pri Šentvidu, Podlog pod Bohorjem, Brdo, Tajhte, Loke in Hrušovje.
7. Krajevna skupnost Ponikva, ki zajema naselja Ponikva, Hotunje, Uniše, Zagaj Dolga gora, Bobovo, Ostrožno, Luterje, Slatina, Dobovec, Okrog, Boletina, Srževica, Podgaj, Ponkvica in Zgornje Selce.
8. Krajevna skupnost Prevorje, ki zajema naselja Lopaca, Dobje pri Lesičnem, Košnica, Krivica, Straška gorca in Žegar.
9. Krajevna skupnost Šentjur – mesto, ki zajema ulice Cesta Kozjanskega odreda – del (hišne številke 1–25), Ulica I. celjske čete, Na Razgled, Ulica Matije Gubca, Prešernova ulica, Ulica Tončke Čečeve, Cesta na kmetijsko šolo, Ulica Toneta Seliškarja, Ulica Blaža Kocena, Na Tičnico, Ulica Valentina Orožna, Kolodvorska ulica, Mestni trg, Drofenikova ulica, Cesta Leona Dobrotinška – del (hišne številke 1-25), Ulica Dušana Kvedra – del (hišne številke 5-46), Ulica Antona Martina Slomška, Trubarjeva ulica, Ljubljanska cesta, Pešnica, Na Lipico, Pod Rebrami, Ulica talcev, Ulica Miloša Zidanška, Ulica skladateljev Ipavcev, Ulica Pod vrbco, Svetinova ulica, Ulica Franja Malgaja, Liškova ulica Ulica Franja Vrunča, Ulica II. bataljona, Gajstova pot, Jerinova ulica, Vrtna ulica, Cankarjeva ulica, Maistrova ulica, Romihova ulica, Cesta na Brdo, Ulica Franja Žagarja in Hruševec.
10. Krajevna skupnost Šentjur – okolica, ki zajema Cesta Kozjanskega odreda – del (hišne številke 26-123), Sončna ulica, Leskovškova ulica, Cvetna ulica, Cesta pod Rifnikom, Prijateljeva ulica, Lahova ulica, Poljska ulica, Pod gozdom, Cesta na Rifnik, Delavska ulica, Črnoliška ulica, Lepa pot, Goriška ulica, Črnolica, Rifnik, Gregorčičeva ulica, Ilirska ulica, Aškerčeva ulica, Tartinijeva ulica, Cesta Leona Dobrotinška – del (hišne številke 25-30), Šibenik, Jakob pri Šentjurju, Vodruž, Sotensko pod Kalobjem, Cesta na grad, Cesta pod Resevno, Vrbno, Podgrad, Krajnčica, Kameno, Botričnica, Brezje pri Slomu, Tratna pri Grobelnem, Grobelno – del (od hišne številke 100 dalje), Stopče in Bezovje pri Šentjurju.
Občinski svet lahko s spremembo statuta ustanovi ali ukine krajevno skupnost ali spremeni njeno območje.
Vsaka sprememba statuta, s katero se ukine krajevna skupnost ali spremeni njeno območje začne veljati po izteku mandata članov sveta krajevne skupnosti, na katero se sprememba statuta nanaša.
Spremembo statuta občine, ki se nanaša na ustanovitev krajevne skupnosti ali spremembo njenega območja sprejme občinski svet. Pobudo za ustanovitev in za spremembo območja krajevne skupnosti poda zbor občanov v krajevni skupnosti oziroma njenem delu.
Za ugotovitev interesa prebivalcev posamezne krajevne skupnosti ali območja glede ustanovitve ali spremembe krajevne skupnosti in glede njenega imena občinski svet razpiše referendum.

Za 7. členom se doda nov 7.a člen, ki glasi:

“Krajevna skupnost lahko opravlja posamezne naloge, ki se nanašajo na njene prebivalce, in sicer:

– opravlja naloge, v zvezi z vzdrževanjem nekategoriziranih cest in drugih javnih površin, katere so ji s posebnim aktom občinskega sveta prenesene v upravljanje,
– upravlja z lastnim in premoženjem, namenjenim za potrebe krajevnega prebivalstva, katero je s posebnim aktom občinskega sveta prenešeno v njeno upravljanje,
– izvaja posamezne naloge v vojni in miru na področju zaščite in reševanja občanov v skladu s predpisi,
– sodeluje s pristojnimi občinskimi organi pri izvajanju nalog skupnega pomena za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in opravlja druge naloge v skladu s tem statutom in odloki občinskega sveta,
– pospešuje kulturne, športne, rekreativne in druge društvene dejavnosti,
– skrbi za ohranitev naravnih in kulturno zgodovinskih spomenikov, tako da o njih in njihovem stanju obvešča pristojne službe,
– organizira prostovoljno delo za uresničevanje krajevnih interesov, kot so čistilne akcije in podobno,
– v skladu s predpisi občine oziroma na zahtevo njenih organov daje mnenja pred izdajo določenih posamičnih aktov o zadevah, ki se nanašajo na interese prebivalcev krajevne skupnosti,
– daje pobude in predloge organom občine ali neposredno strokovnim službam centra za socialno delo za ukrepe pomoči socialno ogroženim osebam na svojem območju.
Naloge iz prejšnjega odstavka se podrobneje določijo z odloki.
Za opravljanje nalog, prenesenih na krajevne skupnosti, mora občina tem zagotoviti ustrezna finančna sredstva.

8. člen se spremeni tako, da glasi:

“Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava.

Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v okviru nalog, ki so določene s tem statutom in odloki.
Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Občina za njene obveznosti odgovarja subsidiarno.
V primeru, da krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, njene pravice in obveznosti preidejo na občino oziroma na krajevno skupnost z lastnostjo pravne osebe, ki nastane z združitvijo ali z razdružitvijo prejšnjih krajevnih skupnosti.

9. člen se spremeni tako, da glasi:

“Svet krajevne skupnosti lahko občinskemu svetu predlaga odločitve, ki se nanašajo na interese krajevne skupnosti.

Pred sprejetjem odločitve, ki se nanaša na krajevno skupnost ali več krajevnih skupnosti, mora občinski svet pridobiti mnenje teh krajevnih skupnosti.”

Za 9. členom se doda 9.a člen, ki glasi:

Delovanje krajevne skupnosti se financira iz naslednjih virov:

– iz občinskega proračuna po dvanajstinah,

– s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb,

– s plačili za storitve,

– s samoprispevkom in

– s prihodki od premoženja krajevne skupnosti.

Prihodki in odhodki krajevne skupnosti morajo biti zajeti v njenem finančnem načrtu, ki je sestavni del občinskega proračuna.

Ob koncu vsakega proračunskega leta mora krajevna skupnost sprejeti zaključni račun.

Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti izvaja nadzorni odbor občine.”

Krajevna skupnost se lahko zadolžuje le za investicije, katere predhodno potrdi občinski svet. K pogodbam o zadolževanju daje predhodno soglasje župan. Izdano soglasje šteje v obseg možnega zadolževanja občine po zakonu o financiranju občin.

Za investicije, ki jih krajevna skupnost financira izključno iz zagotovljenih prihodkov od lastnega premoženja (darila, premoženje pridobljeno iz sredstev krajevnega samoprispevka, prostovoljni prispevki občanov) se krajevna skupnost lahko zadolžuje brez predhodne potrditve občinskega sveta.

Za obveznosti, ki nastanejo iz investicij, za katere ni obstajala predhodna potrditev občinskega sveta in soglasje župana občina ne odgovarja.

V prvem odstavku 11. člena se v enajsti alinei 1. točke beseda “opravljanja” nadomesti z besedo “upravljanja”, sedma alinea 7. točke pa se črta.

V 12. členu se črta petnajsta alinea.

V 18. členu se številka 27 nadomesti s številko 26.

Spremeni se besedilo štirinajste alinee 19. člena tako, da glasi:

“– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor o tem v skladu s tem statutom ali odlokom ne odloča župan.”

Spremeni se 37. člen tako, da spremenjen glasi:

“Nadzorni odbor opravlja nadzor javne porabe v občini.

Nadzorni odbor ima naslednje pristojnosti:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev občine in
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev občine.

Za 37. členom se dodajo novi 37.a, 37.b in 37.c člen, ki glasijo:

Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov občine, organov in organizacij porabnikov občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim javnim premoženjem ter ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe občinskih proračunskih sredstev.

Uporabniki proračunskih sredstev občine so dolžni zagotoviti nadzornemu odboru neovirano izvajanje nalog v okviru njegovih pristojnosti in v tem okviru omogočiti nadzornemu odboru vpogled v obligacijske, finančne, knjigovodske in druge listine, povezane z uporabo proračunskih sredstev in dajati pojasnila.“

V okviru izvajanja svojih pristojnosti nadzorni odbor sprejme program dela in z njim seznani občinski svet in župana.
Poleg zadev iz programa dela mora nadzorni odbor obvezno obravnavati zadeve, ki jih s sklepom določi občinski svet ali župan in podati mnenja.”

Spremeni se 38. člen tako, da spremenjen glasi:

“Delo nadzornega odbora je javno, z izjemo varovanja osebnih podatkov ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev in spoštovanja dostojanstva, dobrega imena in integritete posameznika.

Nadzorni odbor v okviru opravljanja nalog o svojih ugotovitvah sestavi nadzorstveni zapisnik.
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah v obliki poročila. Sestavni del poročila so priporočila in predlogi porabnikom občinskih proračunskih sredstev. Poročilo s priporočili in predlogi se posredujejo tudi porabnikom proračunskih sredstev. Župan ter organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročilo nadzornega odbora ter upoštevati njegova priporočila in predloge, v skladu s svojimi pristojnostmi. “

Za 38. členom se dodajo novi 38.a člen, 38.b člen, 38.c in 38.d člen, ki glasijo:

Člane nadzornega sveta imenuje občinski svet izmed občanov. Člani nadzornega sveta se imenujejo za čas trajanja rednega mandata občinskega sveta, kateri jih je imenoval. Člani nadzornega sveta ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov krajevnih skupnosti, tajnik občine, delavci občinske uprave in člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.

Občinski svet imenuje izmed imenovanih članov tudi predsednika in namestnika predsednika nadzornega odbora.

Člani nadzornega odbora opravljajo svoje naloge nepoklicno.

Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov z večino glasov vseh navzočih članov občinskega sveta. Vsaka lista, ki je zastopana v občinskem svetu predlaga v skladu s proporcionalno zastopanostjo primerno število članov.

Razrešitev posameznega člana nadzornega odbora pred iztekom mandata opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve. Glede razlogov za razrešitev se primerno uporabljajo določbe 37.a člena zakona o lokalnih volitvah.

Predsednik nadzornega odbora predstavlja nadzorni odbor nasproti občinskemu svetu in uporabnikom proračunskih sredstev ter drugim organom. Predsednik tudi vodi seje nadzornega odbora.
Podpredsednik nadomešča predsednika nadzornega odbora v njegovi odsotnosti.

Za veljavnost odločanja in sprejem odločitev o poročilu, priporočilih in predlogih se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, ki določajo veljavnost sklepanja in sprejem odločitev občinskega sveta.

Za delo nadzornega odbora sta dolžna strokovno in administrativno pomoč zagotoviti župan in občinska uprava.
Posamezne posebne strokovne naloge v okviru izvajanja nadzora lahko za nadzorni odbor opravi izvedenec. Izvedenca imenuje občinski svet na predlog nadzornega odbora.
Nadzorni odbor sprejme poslovnik, s katerim podrobneje določi način in postopke svojega delovanja.“

V 40. členu se v drugi alinei za besedo “izvajanje” dodajo besede “občinskih predpisov in”, črtajo pa se besede in občinskih odborov.
V peti alinei se za besedo “imenuje” dodajo besede “tajnika občine in “.
Na koncu določila petnajste alinee se doda vejica in besedilo “razen proračuna in zaključnega računa proračuna ter aktov, za katere je v zakonu ali v tem statutu določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana“.
Za sedemnajsto alineo se doda nova alinea, ki glasi:

“– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja, če njegova vrednost ne presega 1,000.000 SIT.”

V 44. členu se dodata nov tretji in četrti odstavek, ki glasita:

“Način izvolitve določa zakon.

Sveti krajevnih skupnosti Blagovna, Kalobje, Loka pri Žusmu in Slivnica pri Celju imajo devet članov, sveta krajevnih skupnosti Dramlje, Ponikva in Planina imata enajst članov, Svet krajevne skupnosti Prevorje ima sedem članov, sveta krajevnih skupnosti Šentjur-mesto in Šentjur-okolica pa imata petnajst članov. ”

V 45. členu se za prvim odstavkom doda odstavek, ki glasi:

“Posamezne odločitve sveta krajevne skupnosti, ki po učinku presegajo območje krajevne skupnosti, so veljavne, ko nanje da soglasje občinski svet. Župan ima pravico biti navzoč in razpravljati na sejah sveta krajevne skupnosti”.

V drugem odstavku se za besedo statuta dodata besedi “ in Statuta krajevne skupnosti.”.
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek, dosedanji tretji odstavek pa se črta.

Spremeni se 56. člen tako, da spremenjen glasi:

“Akt o organizaciji in delovnem področju občinske uprave sprejme občinski svet na predlog župana.

Na podlagi akta iz prejšnjega člena župan določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi.
O imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi odloča župan oziroma po njegovem pooblastilu tajnik občine.

Spremeni se prvi odstavek 57. člen tako, da glasi:

“Župan je predstojnik občinske uprave, občinsko upravo pa neposredno vodi tajnik občine, ki ga imenuje in razrešuje župan.“

Za delo občinske uprave je tajnik odgovoren županu. Župan lahko pooblasti tajnika občine za podpisovanje določenih aktov poslovanja.

Spremeni se 58. člen tako, da spremenjen glasi:
Občinska uprava opravlja na delovnih področjih, določenih z zakonom in s tem statutom vse upravne in druge naloge iz pristojnosti občine ter prenesene naloge s strani države.
Občinsko upravo sestavljajo organi občinske uprave, organizirani kot oddelki, ki jih ustanovi občinski svet z odlokom ter določi njihovo notranjo organizacijo.
Za posamezne naloge, ki se nanašajo na vodenje oddelkov pooblasti tajnik predstojnike teh oddelkov, katere imenuje in razrešuje župan. O sporih o pristojnosti med oddelki občinske uprave odloča župan.
Delavci in funkcionarji občinske uprave ne morejo opravljati posameznih del v državnem organu, gospodarski družbi, zasebnem delodajalcu ter osebnega samostojnega dela, če je to delo neposredno vezano z delom v občinski upravi.

V 60. členu se črta četrti odstavek.

V 63. členu se doda nov prvi odstavek, ki glasi:

“O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava.”

Dosedanji drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.

Spremeni se 68. člen tako, da glasi:

“O izločitvi predstojnika oddelka občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi odloča tajnik občine, ki v primeru izločitve predstojnika oddelka občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh.

O izločitvi tajnika ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.“

Za 68. členom se doda nov 68.a člen, ki glasi:

Občina Šentjur pri Celju lahko skupaj z drugimi občinami ustanovi enega ali več organov skupne občinske uprave. Glede delovanja organa skupne občinske uprave se neposredno uporabljajo določbe zakona o lokalni samoupravi.

V 71. členu se za besedo “organizira” dodajo besede “obvezne in izbirne”, besedilo “ali sklepa pogodbe in podeljuje koncesije” pa se črta.

V 79. členu se za besedama “župan občine” postavi pika, nadaljnje besedilo pa se črta.
Doda se nov drugi odstavek, ki glasi:

“Župan lahko za izvrševanje proračuna pooblasti določeno osebo.”

Drugi odstavek 80. člena se spremeni tako, da spremenjen glasi:

“O najemu posojila iz prejšnjega odstavka odloča župan.”

85. člen se spremeni tako, da glasi:

“Občina se lahko dolgoročno zadolžuje za investicije, ki jih potrdi občinski svet.

Pogodbe o zadolževanju sklepa župan na podlagi sprejetega proračuna. K pogodbi o zadolževanju mora dati predhodno soglasje minister pristojen za finance, sicer je pogodba nična. Soglasje je sestavni del pogodbe o zadolževanju.
Občina se lahko zadolži največ do zneska, ki ne presega 10% realiziranih prihodkov občine v letu pred letom zadolževanja, odplačilo glavnice in obresti pa v posameznem letu odplačila ne sme preseči 5% realizirane porabe.
Za potrebe financiranja stanovanjske gradnje, oskrbe z vodo ter za odvajanje in čiščenje odplak v obsegu, ki presega 10% realiziranih prihodkov v letu pred letom zadolževanja se občina lahko zadolži, če odplačilo glavnice in obresti v posameznem letu odplačila ne preseže 3% realiziranih prihodkov.”

86. člen se spremeni in spremenjen glasi:

“Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem občinskega sveta. Izdana soglasja se štejejo v obseg možnega zadolževanja občine.

Občina sme dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, vendar največ do 5% realiziranih prihodkov v letu, v katerem se daje poroštvo. Izdana poroštva se štejejo v obseg možnega zadolževanja občine.

V prvem in tretjem odstavku 87. člena se črta beseda “zagotovljene”.

V 88. členu se v prvem odstavku besedilo: “Prihodki občine za financiranje drugih nalog so” nadomesti z besedilom ”Prihodki občine za financiranje porabe so tudi”.
V tretji alinei se za besedo “krajevne” doda beseda “turistične”.

89. člen se spremeni tako, da glasi “Sredstva finančne izravnave se zagotovijo iz državnega proračuna, če občina ne more zagotoviti svoje primerne porabe.”

Spremembe oziroma dopolnitve statuta pričnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Spremembe in dopolnitve statuta, ki se nanašajo na tajnika občine se začnejo uporabljati s konstituiranjem novih občinskih organov po rednih lokalnih volitvah v letu 1998, spremembe, ki se nanašajo na število članov občinskega sveta pa s potekom mandata članov občinskega sveta, izvoljenih na zadnjih rednih volitvah.