Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Združenja lastnikov razlaščenega premoženja Republike Slovenije na seji dne 30. septembra 1998

1. Izvrševanje zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji (Uradni list, RS, št. 65/98) se do končne odločitve ustavnega sodišča zadrži.
2. Začasno zadržanje iz 1. točke izreka tega sklepa začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.

1. Pobudnik izpodbija zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji (Uradni list, RS, št. 65/98 - v nadaljevanju: novela ZDen) v celoti. Navaja, da določbe novele ZDen neposredno posegajo v že priznane pravice denacionalizacijskih upravičencev in bistveno poslabšujejo njihov pravni položaj v denacionalizacijskih postopkih. Pobudnik uveljavlja kršitev načel pravne države (2. člen ustave), kršitev premoženjskih upravičenj denacionalizacijskih upravičencev, ki izhajajo iz ustavno varovane pravice do zasebne lastnine (33. člen ustave) in kršitev načela prepovedi povratne veljave predpisa (155. člen ustave). Pobudnik predlaga, da ustavno sodišče začasno zadrži njegovo izvrševanje, da bi se preprečila nepopravljiva škoda, ki bi nastala, če bi se novela ZDen začela uporabljati. Na podlagi 27. člena novele ZDen bi se vsi še nepravnomočno končani postopki denacionalizacije nadaljevali po določbah novele ZDen, ki pa po vsebini in po postopku v razmerju do določb ZDen pomeni bistven odmik. Novela ZDen po mnenju pobudnika oži dosedanji krog upravičencev in širi krog oseb, ki jim je priznan položaj stranke v postopku denacionalizacije ter omogoča poseganje v že pravnomočno končane postopke denacionalizacije. Ker naj bi šlo za bistvene vsebinske spremembe ZDen, ki med drugim dopuščajo tudi posege v pravnomočne odločbe o denacionalizaciji, pobudnik meni, da bi lahko nastale nepopravljive škodljive posledice.
2. Novela ZDen s 1. členom dopolnjuje 9. člen in vnaša med pogoje za pridobitev statusa denacionalizacijskega upravičenca še dodatne pogoje in s tem spreminja dosedanjo ureditev, kdo je lahko upravičenec do denacionalizacije. Hkrati pa v 2. točki prvega odstavka 23. člena določa možnost obnove postopka v primerih, če je bila s pravnomočno odločbo o denacionalizaciji priznana pravica do denacionalizacije osebi, ki ne more biti upravičenec. Z dopolnitvijo 3. točke 19. člena ZDen (prvi odstavek 4. člena novele ZDen) se tudi naknadno onemogoča vračanje nepremičnin v naravi verskim skupnostim, če gre za nepremičnine fevdalnega izvora.
3. Ustavno sodišče ugotavlja, da navedene spremembe in dopolnitve veljavne ureditve denacionalizacije pomenijo bistven poseg v premoženjska upravičenja, ki uživajo ustavnopravno varstvo na podlagi 33. člena ustave (odločba ustavnega sodišča št. U-I-107/96, Uradni list RS, št. 1/97, OdlUS V, 174). Če bi se izpodbijana novela ZDen pričela izvrševati, ustavno sodišče pa bi v postopku ocene ustavnosti teh določb ugotovilo, da niso v skladu z ustavo, bi se podaljšal proces denacionalizacije, ki že tako traja predolgo (skoraj sedem let). S tem bi se lahko povzročile težko popravljive posledice vsem udeležencem denacionalizacijskih postopkov. Na drugi strani pa ustavno sodišče ob upoštevanju tega, da bo zadevo reševalo prednostno, ni moglo ugotoviti nobenih škodljivih posledic, ki bi nastale zaradi zadržanja.
4. Začasno zadržanje izvrševanja novele ZDen bo pričelo učinkovati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. Glede na to, da je zagotovljena objava tega sklepa v Uradnem listu RS dne 2. oktobra 1998, bo začasno zadržanje izvrševanja novele ZDen pričelo učinkovati z dnem začetka njene veljavnosti, to je dne 3. oktobra 1998.
5. Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi 39. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm ter sodnici in sodniki dr. Miroslava Geč-Korošec, dr. Peter Jambrek, dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, Franc Testen, dr. Lojze Ude, dr. Dragica Wedam-Lukić in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo soglasno.