Občinski svet občine Vojnik je na podlagi 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86, Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 52/93, 56/93, 71/93, 44/97) in 9. člena statuta Občine Vojnik dne 9. 9. 1998 sprejel

V skladu s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 4/88, Uradni list RS, št. 18/91, 54/94 in 25/98) in v skladu s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1996 (Uradni list SRS, št. 40/86 in Uradni list RS, št. 25/98), ki so bile v letu 1998 dopolnjene za Občino Vojnik s programskimi zasnovami za potrebe Zavoda za usposabljanje in varstvo Dobrna (projekt Zavod za planiranje in izgradnjo Celje, št. 281/97) se sprejme odlok o zazidalnem načrtu za novogradnjo Zavoda za usposabljanje in varstvo Dobrna, ki ga je pod št. 233/98 izdelal Razvojni center Planiranje Celje, d.o.o.

Sestavni del odloka je elaborat, ki obsega:

I.        Tekstualni del,
II.       Soglasja in mnenja,
III.      Grafične priloge.

Meja - parcele
Območje obravnave obsega naslednje parcelne številke, vse k.o. Dobrna: 1356/1-del, 1352/2-del, 1349/1, 1345, 1356/7, 1347/2, 1343/1-del, 1356/5.

Površina obravnavanega območja je 1,51 ha.

Območje je namenjeno izgradnji zavoda za usposabljanje in varstvo otrok.

Omejitev v lokaciji objekta predstavljajo vodnogospodarski pogoji (ohranjanje grabna), relief in geologija.
Objekt je možno locirati na južni strani in vzporedno z jarkom. Upravni del z oskrbnim, pedagoškim in zdravstvenim delom bo na skrajnem zahodnem delu parcele. Severno od tega dela objekta preko jarka, bosta objekta telovadnice in bazena, preko jarka bo mostovž, ki bo celoten objekt povezoval v funkcionalno celoto. Vzhodno od upravno pedagoškega objekta bodo bivalni prostori doma.
Objekti uprave, oskrbe, pedagoški in zdravstveni del bodo podkleteni, imeli bodo pritličje, etažo in izkoriščeno podstrešje (mansarda).
Bivalni objekti bodo imeli pritličje, etažo in izkoriščeno podstrešje (mansardo).
V urbanistično arhitektonski situaciji je razvidna struktura funkcionalnih sklopov in njih lokacija. V situaciji je vrisan max. tlorisni gabarit objekta znotraj katerega je predvidena tudi drugačna (ustreznejša) zasnova objekta.
Dovoz do objekta je z odcepom z lokalne ceste, dovoz na parkirna mesta (26 parkirnih mest) je z odcepom z iste ceste.
Zahodne dele objekta in dovoz do njih (gospodarski, upravni del) je možno tudi drugače funkcionalno urediti v odvisnosti od geoloških pogojev temeljenja.

Tlorisni gabarit je možno usklajevati v mejah max. tlorisnega gabarita (glej karto št. 3 in 5). Višinski gabarit objekta je definiran s: pritličjem, etažo in izkoriščenim podstrešjem. Strehe bodo simetrične dvokapnice z naklonom od 35° do 42°, kritina opečna ali opeki podoben material po strukturi in barvi (od rdeče do rdeče-rjave).
Strešna okna so predmet arhitekture, ki mora spoštovati tipologijo širše in lokalne arhitekture tipologije: značilni detajli v modernejši izvedbi, oblikovanje poudarkov kot so vhodi, vogali, okenske mreže, razmerja v dimenzijah oken in vrat, vidna razlika na fasadi med pritličjem in etažo.

Ohraniti je potrebno obstoječe reliefne značilnosti (krožno oblikovan grič na vzhodni strani parcele), oba obstoječa hrasta. V času gradnje ju je potrebno zaščititi, površino pod njima (projekcija krošnje) mora ostati vodoprepustna.
Jarek, ki odvodnjava meteorno vodo in vegetacijo ob njem je potrebno v čim večji meri ohraniti v naravnem stanju.
Parcelo je predvideno ograditi z ograjo in živo mejo (tisa, gaber), parkirne in manipulativne površine bodo asfaltirane, druge popločene površine so lahko izvedene v oblikovno ustreznejših tlakih.

Dostop do objekta je po krajevni cesti. Napajanje objekta in parkiranje je predvideno z dvema odcepoma s te ceste do objekta.
Parkiranje je predvideno med cesto in objektom.

Predviden je ločen sistem kanalizacije. Fekalne vode se na obravnavanem območju zberejo ter odvedejo v lokalno čistilno napravo. Zaradi neugodne lege objekta 2, 3 (bazen, telovadnica) bo potrebno fekalne vode prečrpavati.
Meteorne vode iz manipulacijskih - utrjenih površin ter s streh se vodijo v obstoječe meteorne jarke oziroma v bližnja - obstoječa ribnika. Površinski odvodnik - jarek, ki odvaja površinske in izcedne padavinske vode se ohrani. Kanaliziranje ni dovoljeno. Jarek je potrebno očistiti in eventualno profilirati po obstoječi trasi. Meteorno vodo s parkirišča je preko ustrezno dimenzioniranega lovilca olja predvideno speljati v obstoječ obcestni jarek, le-ta pa se s skupnim prepustom pod lokalno cesto spusti v nižje ležeči ribnik.
Odvodnjavanje predvidenega bazena, kjer je pričakovati agresivne vode (klor!) je potrebno pred iztok v meteorni odvodnik v ustreznem betonskem rezervoarju deklorirati, ter izvajati meritve onesnaženosti.

Za ureditveno območje smo predvideli vodovodno vejo - zanko, ki služi istočasno za potrebe protipožarne zaščite predvidenih objektov. V ta name bo potrebno izgraditi vejo iz cevi doktilne litine, premera DN 100 mm, z nadzemnimi hidranti DN 80 mm. Predvideno hidrantno vejo je potrebno navezati na obstoječ vodovod zadostnega profila. Navezavo oziroma odvzemno mesto določi upravljalec vodovoda.

Preko ureditvenega območja poteka prostozračno NN omrežje. V zbirni komunalni karti smo predvideli traso prestavitve NN omrežja. Trasa je informativna. Za elektrifikacijo območja in prestavitev NN omrežja izdela pooblaščena organizacija ustrezno tehnično dokumentacijo.

Obstoječ zemeljski TT kabel poteka po južni strani ureditvenega območja, to je ob krajevni cesti v Lokovino. Predvideno stanje narekuje izgradnjo medkrajevnega TT kabla (soglasje Telekom PE Celje).

Ogrevanje objekta bo urejeno z lokalno plinsko cisterno, vkopano ob parkirnih mestih pri gospodarskem vhodu v objekt. V primeru plinifikacije naselja Dobrna bo objekt priključen na plinsko omrežje.

Način zbiranja in odvoz odpadkov bosta urejena v skladu z občinskim odlokom.
Lokacijo za kontejnerje je predvideno urediti v objektu ali ob gospodarskem uvozu. Prostor za kontejnerje je potrebno ograditi.

Pogoji, ki jih je potrebno pri nadaljnjem načrtovanju obravnavanega objekta dosledno upoštevati
1. Obstoječ površinski odvodnik (jarek) zbira površinske in izcedne padavinske vode območja. Novogradnjo je zato na obravnavani lokaciji izjemoma moč načrtovati le ob pogoju, da bo zagotovljeno nadaljnje nemoteno odvodnjavanje območja ter bo omogočeno navodnjavanje obstoječega ribnika dolvodno lokacije.
2. Nasipni plato pripadajočih objektov novogradnje je treba načrtovati bodisi jugovzhodno od obstoječega površinskega odvodnika ali pa tega v zgornjem delu izjemoma zasuti. Strugo jarka ustrezno prestaviti ob severozahodno stran bodočega nasipnega platoja novogradnje. Kanaliziranje odvodnika ni dovoljeno.
3. Če se predvidi prestavitev odvodnika, je ureditev nove vodne struge - jarka načrtovati po posebnem načrtu in v sklopu pripadajoče zunanje ureditve novogradnje. Načrtovati je sonaravne ureditve površinskega odvodnika.
4. Čiste meteorne vode s strešnih površin in pripadajočih površin zunanje ureditve novogradnje je ustrezno zbrati in po lokalni meteorni kanalizaciji objekta odvesti v površinski odvodnik oziroma ribnik.
5. Komunalne odpadne vode načrtovanih objektov je ločeno od ostalih vod odvajati v lokalno komunalno čistilno napravo novogradnje ali pa jih zbrati in odvesti po kanalizacijskem odvodniku, ki bo dolvodno lokacije priključen na obstoječ kanalizacijski sistem oziroma centralno čistilno napravo - obstoječo ČN Dobrna.
6. V primeru načrtovanja odvoda komunalnih odpadnih vod v lokalno čistilno napravo novogradnje, je k objektu naprave pridobiti ločene vodnogospodarske pogoje.

Ohraniti je potrebno dvoje hrastov, v času gradnje objektov ustrezno zavarovati, v zunanji ureditvi pustiti prostor pod projekcijo krošnje v vodoprepustnem materialu.

V okviru varstva okolja v obravnavanem primeru ocenjujemo vplive na krajinske kakovosti in bivalne kakovosti prostora.
Ožja in širša krajina je izjemno naravno in kulturno pestro okolje.
Lokacija objekta in gabarit objekta sta v razmerjih usklajena z reliefom okolja. Oblikovanje objekta, arhitektura bi morala biti nevsiljiva, ustrezno vklopljena in usklajena z detajli kvalitetne arhitekture regije.
Posebno pozornost je potrebno posvetiti okolju v času gradnje:
– varovati in ustrezno deponirati humus,
– zavarovati graben - odvodni jarek, da ne bo postal odlagališče nepotrebnih materialov. Graben mora v času gradnje ostati ohranjen v naravnem stanju,
– zavarovati dvoje velikih hrastov v celotni površini tlorisne projekcije krošnje,
– zavarovati ostalo kvalitetno obrežno vegetacijo.
Ocenjujemo, da vplivov na bivalne kakovosti (hrup, zrak, tla, voda) po izgradnji objekta ne bo. V času gradnje jih je potrebno omiliti.

Varen umik ljudi je možen na funkcionalno zemljišče.
Promet in delovne površine za intervencijska vozila so po obstoječi lokalni cesti in na manipulativnih in parkirnih površinah objekta.
Viri za zadostno oskrbo vode za gašenje bodo zagotovljeni iz vodovoda preko hidrantnega omrežja. Upoštevati je potrebno pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje in gašenje požarov (Uradni list RS, št. 30/91).
Na podlagi izračuna požarne obremenitve je pri projektiranju in izvedbi novih objektov potrebno upoštevati takšne materiale in njih zaščite, ki so varni pred požarom in širjenjem požara.

Pojasnilo:
Lokacija za izgradnjo objekta je v smislu reliefa zelo neugodna. Pogoji za zasnovo objekta, ki je razložen po terenu in relief, onemogočajo ustreznejše rešitve.
Jarek, ki prereže 1/3 lokacije, strm padec ceste, kuclji, onemogočajo uvoz s ceste v kletne prostore, ustrezno povezavo bazena in telovadnice z glavnim objektom, primernejšo ureditev parkirnih površin.
Zaradi navedenih razlogov je v okviru toleranc možno upoštevati rešitve zasnove objekta, ki bodo racionalnejše. Vse rešitve morajo obvezno upoštevati gelogijo in vodnogospodarske pogoje.
Tolerance v tlorisnem gabaritu so možne znotraj črtkane črte označene na karti št. 3. Tolerance v višinskem gabaritu so možne znotraj max. določene višine objekta (K+P+1+1P), kolenčni zid je možno izgraditi do višine 1 metra.
Tolerance veljajo tudi za koto pritličja. Za celoten objekt je predvidena kota 371.50. V primeru različnih kot pritličja posameznih sklopov objekta je le-te možno prilagoditi terenu.

Zazidalni načrt za novogradnjo Zavoda za usposabljanje in varstvo Dobrna je stalno na vpogled vsem zainteresiranim pri pristojnem občinskem organu.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka izvaja urbanistična inšpekcija.

Ta odlok začne veljati takoj po objavi v Uradnem listu RS.