Na podlagi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 70/97) in 19. člena statuta Občine Gorišnica (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 12/95 in 5/96) je Občinski svet občine Gorišnica na 43. redni seji dne 10. 9. 1998 sprejel

V statutu Občine Gorišnica (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 12/95 in 5/96) se v 15. členu na koncu drugega stavka doda: in občinska uprava.

Pod točko 3. Nadzorni odbor se črta besedilo 37. in 38. člena in nadomesti z novimi členi:

Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. V okviru svoje pristojnosti nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev,
V okviru te pristojnosti nadzorni odbor opravlja naslednje naloge:
– pregleduje in proučuje pravne predpise in akte, s katerimi so določeni nameni porabe javnih sredstev v občini,
– proučuje obligacijske in finančne listine, ki nastajajo ob porabi sredstev,
– ugotavlja skladnost ravnanja s pravnimi predpisi ter gospodarnost in namenskost trošenja sredstev in njihov učinek glede na opredeljeni cilj,
– izdeluje nadzorstveni zapisnik in poročila,
– obravnava pripombe strank v postopkih nadzora,
– sprejema poročila, mnenja in priporočila oziroma predloge ukrepov nadzorovanim osebam,
– obvešča pristojne organe občine in predlaga ukrepe in njihove pristojnosti,
– obvešča javnost o ugotovitvah.
Nadzorni odbor ima pravico in dolžnost biti seznanjen s celotnim premoženjsko-pravnim in finančnim poslovanjem občine. Nadzorni odbor ima pravico poslovanje pregledovati in presojati s stališča zakonitosti, namenskosti in smotrnosti ter ima pravico zahtevati revizije pri pristojnih organih ter podati prijavo zaradi suma storitve prekrška ali suma storitve kaznivega dejanja.
Nadzorni odbor oziroma njegovi člani so pri izvajanju pristojnosti in nalog, ki so opredeljene s tem statutom, samostojni in neodvisni.

Nadzorni odbor šteje pet članov, ki jih imenuje in razrešuje občinski svet.
Občinski svet imenuje člane nadzornega odbora na predlog članov sveta.
Člani nadzornega odbora so izvoljeni, če je za vsakega izmed njih glasovala večina članov občinskega sveta.
Za člane nadzornega odbora ne morejo biti imenovani člani občinskega sveta, župan, podžupan, tajnik občine, delavci občinske uprave, člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev in člani vodstev političnih strank.

Za člane nadzornega odbora so lahko imenovane osebe, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
– da so občani Občine Gorišnica in imajo slovensko državljanstvo,
– imeti morajo najmanj končano V. stopnjo izobrazbe,
– poznati morajo finančne-računovodske predpise, nadalje predpise, ki določajo financiranje javne porabe in druge predpise, ki so pomembni za opravljanje funkcije nadzora,
– vsaj eden od članov pa mora imeti končano VI. stopnjo izobrazbe finančne usmeritve.

Mandat članov nadzornega odbora traja mandat članov občinskega sveta z možnostjo ponovnega imenovanja.
Članstvo v nadzornem odboru preneha, če član nadzornega odbora:
– odstopi,
– začne opravljati funkcijo, ki ni združljiva s članstvom v nadzornem odboru,
– izda poslovno tajno v zvezi z delom nadzornega odbora,
– nastopijo razlogi, ko članstvo ni več možno.

O razrešitvi člana nadzornega odbora odloča občinski svet.
Predlog za razrešitev poda član nadzornega odbora, nadzorni odbor, župan, občinski svet ali član občinskega sveta.
Občinski svet odloča o razrešitvi člana nadzornega odbora tudi na predlog nadzornega odbora ali na predlog člana nadzornega odbora, ki želi razrešitev.

Delo v nadzornem odboru je nepoklicno.
Člani nadzornega odbora imajo pravico do nagrade za svoje delo, najmanj v enaki višini, kot svetnik, skladno s predpisom občinskega sveta, s katerim so določene pravice do nadomestil in nagrad nepoklicnim funkcionarjem, članom nadzornega odbora in članom svojih komisij in odborov.

Konstitutivno sejo nadzornega odbora skliče predsednik občinskega sveta. Nadzorni odbor izmed svojih članov izvoli predsednika.
Nadzorni odbor sprejema odločitve na svoji seji z večino glasov navzočih članov.
Odbor veljavno sklepa, če je na seji navzočih večina članov.
Predsednik predstavlja nadzorni odbor in zastopa njegove ugotovitve, mnenja, priporočila in predloge pred organi občine in nadzorovanih oseb, podpisuje pisne odpravke nadzornega odbora, organizira delo in strokovno pomoč ter pripravlja in vodi seje.
Predsednik lahko za opravljanje posameznih nalog ali za nadomeščanje v času svoje odsotnosti pooblasti drugega člana nadzornega odbora.
Župan se ima pravico udeleževati sej nadzornega odbora razen v primeru, če nadzorni odbor ne odloči drugače.

Nadzorni odbor sprejme poslovnik o svojem delu, s katerim določi organizacijo svojega dela, pravice in dolžnosti predsednika in članov pri izvajanju nadzora, postopek nadzora, način odločanja, dokumentacijo oziroma evidentiranje dela nadzornega odbora.
Poslovnik nadzornega odbora mora biti v skladu s tem statutom.

Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava. Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu iz sredstev za delo občinskih organov in občinske uprave.
Odredbodajalec za stroške nadzornega odbora je župan.

Nadzorni odbor opravlja redne in izredne nadzore.
V okviru rednega nadzora odbor vsako leto preverja:
– skladnost predloga zaključnega računa s proračunom in odločitvami občinskega sveta,
– skladnost finančnih načrtov uporabnikov proračunskih sredstev po programu,
– pravilnost in gospodarnost razpolaganja z občinskim premoženjem.

Nadzorni odbor opravlja izredne nadzore po lastni presoji, na zahtevo župana ali pet članov občinskega sveta.
Kadar odbor opravlja izredni nadzor, mora o tem obvestiti župana in občinski svet in organ oziroma tistega, pri katerem namerava opraviti nadzor, najkasneje osem dni pred izvedbo nadzora.
Župan in občinski svet imata pravico zahtevati od nadzornega odbora, da opravi nadzor pri posameznem uporabniku ali skupini uporabnikov proračunskih sredstev.
Zahteva, ki jo poda župan ali občinski svet, mora biti obrazložena.

Nadzorni odbor o nadzoru in v skladu s svojimi pristojnostmi sprejme poročila. Lahko pa sprejema tudi priporočila in predloge.

Dokončni akt nadzornega odbora je poročilo.
Poročilo mora nadzorni odbor pripraviti po vsakem rednem ali izrednem nadzoru in ga poslati občinskemu svetu in županu. Nadzorni odbor predstavi poročilo občinskemu svetu.
Poročilo mora obsegati podatke o samem poteku nadzora, ugotovitvah in rezultatih nadzora. Občinski organi so dolžni upoštevati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora in so v skladu s svojimi pristojnostmi dolžni storiti vse za ugotovitev spoštovanja aktov odbora.

Organi občine, občinski urad, zavodi, podjetja, skladi in drugi uporabniki proračunskih sredstev (v nadaljnjem besedilu: stranke v postopku) so dolžni nadzornemu odboru omogočiti nadzor.
Stranka ima pravico izraziti svoje mnenje in ugovarjati ugotovitvam nadzornega odbora. Stranka mora svoje mnenje ali ugovor posredovati nadzornemu odboru v roku 15 dni po prejemu ugotovitve nadzornega odbora.
Na zahtevo stranke lahko nadzorni odbor iz upravičenih razlogov roke tudi podaljša.
Nadzorni odbor o postopku nadzora in svoji zahtevi obvesti župana in občinski svet. V primeru, da nadzorovana stranka svojih dolžnosti ne izvrši, nadzorni odbor lahko zahteva posredovanje župana.
V primeru neupoštevanja nadzornega odbora so občinski organi dolžni zahtevati izvedbo postopkov razrešitve članov poslovodstev uporabnikov proračunskih sredstev oziroma jih razrešiti, če so pristojni za njihovo imenovanje, izvesti disciplinske postopke zoper odgovorne delavce, zahtevati postopanje pristojne inšpekcije, računskega sodišča in drugega organa.

Nadzorni odbor lahko obvešča javnost o ugotovitvah nadzora. Pri obveščanju javnosti mora upoštevati uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih ter dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov. Nadzorni odbor sme obvestiti javnost o svojih ugotovitvah šele takrat, ko je njegovo poročilo dokončno in ga potrdi občinski svet. Obveščanje javnosti nadzornega odbora je zagotovljeno s končnim letnim poročilom ob zaključnem računu občinskega proračuna za preteklo leto.

V 47. členu se doda alinea, ki glasi:
– daje občinskemu svetu pobudo za ustanovitev ožjih delov občine.

Spremeni se besedilo 54. člena in glasi:
Predstojnik občinske uprave je župan, delo občinske uprave pa neposredno vodi tajnik občine oziroma njegov namestnik, ki ju imenuje in razrešuje župan.

Doda se nov 54.a člen in glasi:
Občina ne more opravljati za drugo občino nalog, ki so po zakonu ali drugem predpisu naloge občinske uprave.
Občina se lahko odloči ustanoviti enega ali več organov skupne občinske uprave.
Organ skupne občinske uprave je ustanovljen, ko splošni akt o njegovi ustanovitvi, na skupen predlog županov občin, sprejmejo občinski sveti.
Doda se nov 54.b člen in glasi:
Organ skupne občinske uprave vodi predstojnik, ki ga imenujejo in razrešujejo župani občin, ki so ustanovile organ skupne občinske uprave.

Spremeni se besedilo 65. člena in glasi:
O sporih o pristojnosti med delavci občinske uprave odloča župan.
O izločitvi zaposlenega v občinski upravi pri vodenju upravnega postopka odloča tajnik občine.
O izločitvi tajnika občine ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.

V 88. členu se doda novi peti odstavek, ki glasi:
Odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta lahko predloži vsak posamezni član občinskega sveta, razen proračuna in zaključnega računa proračuna ter drugih aktov, za katere je po tem statutu določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.

Te spremembe in dopolnitve začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS, razen 3. člena, ki se prične uporabljati s konstituiranjem novih občinskih organov po rednih volitvah v letu 1998.