Na podlagi 43. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št.18/84 in 15/89) ter prvega odstavka 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) in 18. ter 84. člena statuta Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 26/95) je Občinski svet občine Grosuplje na 43. seji dne 16. septembra 1998 sprejel

Ta odlok ureja spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Grosuplje za obdobje 1986–2000 (Uradni list RS, št. 3/97), ki se nanašajo na spremembo namenske rabe dela območja zgornjega dela Špaja doline na območju Občine Grosuplje, ob regionalni cesti R 331 Grosuplje–Višnja Gora, za potrebe nove medobčinske komunalne deponije Špaja dolina.

V poglavju 1.3.4. Zasnova organizacije dejavnosti v prostoru in namenska raba, v odstavku z naslovom Zbiranje in ravnanje z odpadki se na koncu zadnjega stavka doda še naslednje besedilo:

“Nova lokacija centralne deponije komunalnih odpadkov se predvidi na območju Špaje doline, ki v pretežnem delu leži na območju Občine Grosuplje, delno pa tudi v Občini Ivančna Gorica. Namenjena bo odlaganju komunalnih odpadkov z območij občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. S pripravo ureditvenega načrta ter z izgradnjo same deponije ter njenim rednim vzdrževanjem in poostrenim nadzorom bomo zagotovili, da bodo vplivi na okolje v okviru zakonsko dovoljenih meja in da bo s tem zagotovljena varnost za bivanje in delo ljudi na tem območju.”

V poglavju 1.2. Prostorska organizacija dejavnosti in namenska raba prostora v območjih, kjer so predvidene naloge v zvezi z urejanjem prostora, točki 1.2.5 Prometne in komunalne dejavnosti se zadnja tabela pod naslovom Komunalne dejavnosti dopolni z:

---------------------------------------------------------------
Planska              Ožje                Izvedbeni
cona in              ureditveno          akt
planska celota v UZ  območje
---------------------------------------------------------------
I/3-1 Grosuplje      Špaja dolina         UrN Komunalna
                                          deponija Špaja dolina
---------------------------------------------------------------

ter doda naslednje besedilo v odstavku:

“Za centralno odlaganje komunalnih odpadkov bomo skupno z Občino Ivančna Gorica zgradili novo deponijo na območju Špaje doline. Komunalno deponijo bomo izgrajevali fazno glede na količino odpadkov, s tem da bomo vsako fazo izvedli kot zaključeno celoto s potrebno sanacijo po zapolnitvi posamezne faze. Na sedanji deponiji bomo po zapolnitvi izvedli končno sanacijo in zagotovili redno vzdrževanje in kontrolo v dobi mirovanja.”

V podpoglavju 1.3.4. Programske zasnove za območja, kjer se bo izvajala kompleksna graditev ali prenova, se na koncu besedila planske celote I. PLANSKA CONA GROSUPLJE doda besedilo:

Novi lokaciji centralne deponije komunalnih odpadkov se namenja območje zgornjega dela Špaja doline, ki leži ob regionalni cesti R 331 Grosuplje-Višnja Gora, na mejnem območju Občin Grosuplje in Ivančna Gorica.
V območje ureditvenega načrta so na območju Občine Grosuplje vključena naslednja zemljišča oziroma njihovi deli: 854/1 del, 1669/2 pot del, 854/2 del, 855 del, 856 del, 857 del, 858, 859/1, 859/2, 860, 861, 862, 863/1, 863/2 k.o. Grosuplje.
Celotno območje urejanja obsega 11,4 ha gozdnih zemljišč, od tega v Občini Grosuplje 8,1 ha.

Območje se nameni za centralno odlagališče komunalnih odpadkov z območij občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Celotna površina bo z ureditvami, izvedenimi na območju predvidenega ureditvenega načrta, v skupno 720.725 m3 bruto volumnu, omogočala odlaganje komunalnih odpadkov za območje teh občin predvidoma za dobo 25 let.

Splošni pogoji za posege, potrebne za ureditev deponije:
Za izvedbo deponijskega prostora se površinski sloj v celoti odstrani, začasno deponira in kasneje uporabi za izgradnjo tesnilnih slojev. Izkop dna in blokov deponije se naj predvidi do zdrave osnove kompaktnega dolomita oziroma do globine, ki bo še vedno višja za najmanj 1 m nad najvišjim nivojem podtalnice. Širina dna se naj prilagodi širini dolinskega profila, nagib bokov pa zahtevam tehnične izvedbe tesnilnih slojev. Pomanjkljivosti naravne vodoneprepustnosti tal (dna in brežin deponije) se naj nadomesti z umetno zgradbo ustrezne debeline in kvalitete mineralnih in umetnih tesnilnih slojev, v katero naj se vgradi drenažni sloj z drenažnimi cevmi za zbiranje in odvajanje izcednih vod.
Za zagotovitev fazne širitve deponije se naj prečno na os doline predvidijo pregradni nasipi iz zgoščenih dolomitnih materialov in temeljenjem na dolomitnih kamninah. Pregradni nasipi naj se oblikujejo v trapezno obliko s širino krone 3 m, naklonom zunanje brežine 1:2 in naklonom notranje brežine 1:2,5 ter višine od 4 m do 5 m. Notranja brežina posamezne pregrade se naj tesni kot ostale brežine deponije.
Odplinjevanje deponijskega telesa se naj izvede z zajemom plinov preko mreže plinskih jaškov, ki se horizontalno povežejo s cevnim sistemom, ki vodi pline v izgorevanje na baklo. Plin se lahko uporabi tudi na energetskih postrojenjih za pogon motorjev na odlagališču.
Po zapolnitvi odlagališča se naj deponije prekrije s prekrivnim tesnilnim slojem ustrezne debeline in kvalitete. Končna plast se naj izvede z zemljino v debelini in kvaliteti, ki bo preprečevala erozijske učinke meteorne vode. Površina deponijskega telesa se naj oblikuje z nakloni, ki zagotavljajo učinkovito površinsko odvodnjo meteornih vod. Predvidi se naj postopna rekultivacija površine z avtohtono lesno vegetacijo in zatravljanjem v skladu z končno namembnostjo površine.
Glinaste materiale, pridobjene ob izgradnji deponije, se naj deponira v stranskem kraku, ob vzhodnem boku deponije odpadkov, kjer je zaradi velike propustnosti površine te doline nastanek zalednih vod minimalen. Za ureditev te deponije se naj predvidi ustrezen drenažni sistem za odvod zalednih vod, površinskih vod z bokov ter eventualnih podzemnih vod. Glino se naj, po ustrezni obdelavi, uporabi za zgradbo tesnilnih slojev odlagališča komunalnih odpadkov ali pa slojev za nadomestno tesnenje.
Pogoji za zajem zalednih meteornih in izcednih vod ter za čiščenje izcednih vod:
Zaledne meteorne vode se naj spelje po odvodnih jarkih po pobočju v obodna jarka izven območja deponije, ki po združitvi v severnem delu deponije delujeta kot enoten odvodnik zalednih vod do močvirja oziroma potoka, ki nastane v času srednjega vodostaja. Obodna jarka naj bosta speljana tako, da bosta imela tudi funkcijo vznožnih jarkov po prekritju in rekultivaciji zaključenega deponijskega telesa. Za zadrževanje zbranih meteornih vod se naj predvidi ustrezno dimenzioniran bazen za meteorne vode. Zajem podtalnih voda, ki bi se lahko pojavile po izkopu glinastega materiala, je potrebno zajeti in speljati pod odlagališčem, skladno z navodili hidrogeologa v času izgradnje.
Izcedne vode z območja deponije se naj preko drenažnega sistema gravitacijsko odvajajo v zbirni egalizacijski bazen s kapaciteto zadrževanja do 300 m3 izcednih vod. Drenažni sistem mora biti ustrezno zaščiten pred zamuljevanjem.
Za čiščenje izcednih vod se naj predvidi čistilna naprava s kapaciteto čiščenja 150 m3 vztopnih izcednih vod na dan. Iztopne vode iz čistilne naprave morajo biti očiščene do stopnje, ki bo zagotavljala izpust odtoka v površinske vode, skladno z uredbo o emisiji snovi in toplote iz virov onesnaženja z vodo (Uradni list RS, št. 35/96) in uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 35/96).
Do izgradnje čistilne naprave na deponiji se morajo izcedne vode redno odvažati na čiščenje na centralno čistilno napravo Grosuplje.
Pogoji za spremljajoče objekte, potrebne za funkcioniranje deponije in ostale ureditve:
Upravni objekt za zaposlene se naj locira na vztopnem delu območja deponije, kjer se naj predvidi tudi parkirišče in lokacija za postavitev mostne tehtnice. V upravnem objektu se naj zagotovi tudi kontrola dovoza in odvoza, laboratorij, skladišče za vzorce ter skladišče za gasilno orodje in aparate za suho gašenje.
Lokacija prebiralne ploščadi z izstresališčem in nadstrešnico za začasno skladiščenje prebranih kosovnih in drugih odpadkov, ki jih je potrebno odvažati v ustrezno predelavo oziroma na primernješe mesto se naj izbere tako, da bo izkoristila naravne danosti prostora na območju za upravnim objektom.
Pred spustom dostopne ceste na dno deponije se naj predvidi ploščad za kompostiranje, ločeno za biološke odpadke ter lesovino. Vode s ploščadi se naj speljejo v zbirni bazen in uporabijo za vlaženje komposta.
Na območju urejanja se naj zgradi še ostale potrebne objekte in naprave: objekt za garažiranje kompaktorja in servisno delavnico s pomožnimi prostori, pralno ploščad s pretakališčem za gorivo.
Celotno območje deponije se naj za preprečitev dostopa nezaposelnim osebam zavaruje z žično ograjo ustrezne višine. Območje med deponijo in regiomalno cesto se naj zasadi z avtohtonim visokoraslim drevjem in grmovno vegetacijo ter ob meji urejanja izvede ograja v leseni izvedbi, ki bo predstavljala vizualno zaporo v času rasti drevja. Ob ograjenem območju deponije se naj zaradi nestrokovno izvedenega goloseka nanovo oblikuje zaščitni pas gozdnega drevja ter gozdni rob preostalih sestojev. V ta namen se naj predhodno izdela sanacijski načrt.

Cestno omrežje:
Območje deponije se priključuje na regionalno cesto R 331 Grosuplje-Višnja Gora.
Dostopna pot se dimenzionira na težki promet, kot je 25 kN. Širina voznih pasov je 2 x 2,50 m ter bankinama po 0,50 m.
Notranje transportne poti se izvedejo skladno z izbrano faznostjo izgradnje deponije in imajo istočasno funkcijo požarne ceste.
Kanalizacija:
Za odvod odpadnih vod iz upravnega objekta in garažnega objekta za kompaktor se izvede fekalna kanalizacija s priključitvijo na čistilno napravo.
Meteorne vode s streh objektov ter utrjenih površin ob upravnem objektu oziroma na vztopnem delu območja se spelje preko meteorne kanalizacije v obodni jarek za zaledne meteorne vode. Meteorne vode s parkirišč in utrjenih površin je v meteorno kanalizacijo dovoljeno speljati le preko lovilca olj in maščob.
Vodovod:
Deponija se oskrbuje iz vodovodnega omrežja Sp. Brezovo od rezervoarja na Brcah.
Predvidena poraba vode je 10,5 l/s, vključno z zagotovitvijo požarne vode.
Električno omrežje:
Za oskrbo kompleksa z električno energijo se izvede trafo postaja Špaja dolina, na betonskem drogu. Predvidena obremenitev je 100 kW. Trafo postaja se navezuje na 20 kV daljnovod. Vse omrežje znotraj kompleksa se predvidi v kabelski izvedbi.
Razsvetljavo odlagališča se predvidi v treh nivojih, to je splošno osvetlitev odlagališča, osvetlitev vhodnega dela, obračališča in ločenih deponij ter osvetlitev nadstrešnice.
Telefon:
Telefonski optični kabel ob regionalni cesti Grosuplje-Višnja Gora je potrebno, v območju urejanja deponije, pred pričetkom izgradnje le-te, prestaviti v soglasju z upravljalcem. Za potrebe objektov, potrebnih za funkcioniranje deponije, se izvede interni, zemeljski razvod tk kabla.

Varstvo voda:
Iztok iz čistilne naprave se izvede v površinski odvodnik, ki bo odvajal tudi meteorne vode z zaledja odlagališča. Iztopne vode morajo biti očiščene do stopnje, ki bo zagotavljala izpust odtoka v površinske vode skladno z uredbo o emisiji snovi in toplote iz virov onesnaženja z vodo (Uradni list RS, št. 35/96) in uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 35/96).
Varstvo pred hrupom:
Ravni hrupa v območju urejanja ne smejo preseči mejnih dnevnih (70db) in nočnih ravni hrupa (60db), ki veljajo za IV. območje - industrijsko območje, skladno z uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95 in 66/96).
Varstvo zraka:
Vsi izpusti zraka iz čistilne naprave in ostalih objektov ne smejo preseči mejnih vrednosti, predpisanih z uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 73/94), uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94) in uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94).
Odplinjevanje in sežig plinov mora biti urejen na način, da izpusti v zrak ne bodo presegli mejnih vrednosti, določenih s citiranimi uredbami.
Varstvo pred požarom:
Požarno varstvo vseh objektov in same deponije odpadkov mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi, pri čemer se mora dodatno požarno varstvo zagotoviti s kontrolo celotne lokacije s strani v ta namen usposobljenega osebja. Notranje transportne poti naj omogočajo dostop do deponije z vseh strani, zazankano hidrantno omrežje pa zadostne količine požarne vode.

Faznost izgradnje in način ločevanja čistih in onesnaženih vod naj zagotovi racionalno ravnanje z izcednimi vodami. Izgradnja deponije je predvidena v štirih fazah:
I. faza: izvede se tesnjenje dna do prvega pregradnega nasipa ter brežin do višine prve berme.
II. faza: zatesnijo se brežine od prve do druge berme ter zgradi deponijo do končne višine. To fazo se zaključi s krovnim tesnjenjem in rekultivacijskim slojem.
III. faza: zatesni se dno in brežine preostalega dela deponije do prve berme, izvede se jarek za odvodnjo meteornih vod zaledja.
IV. faza: obsega ureditev tesnjenja brežin med prvo in drugo bermo ter zaključek deponijskega telesa in rekultivacija površine.
Jarki na drugi bermi ohranjajo funkcijo odvodnika tudi po zaključku oziroma zapiranju deponije.
Vzporedno s fazno gradnjo deponije se naj predvidi ustrezna faznost gradnje odvodnih jarkov za zajem zalednih meteornih in izcednih vod, objekta oziroma naprave za čiščenje izcednih vod ter spremljajočih objektov, potrebnih za funkcioniranje deponije v posamezni fazi.
Po zapolnitvi celotnega volumenskega prostora deponije se izvede končno prekritje deponije in rekultivacija površinskega pokrova, zasaditev z avtohtono lesno vegetacijo ter vzdrževanje objektov čiščenja v dobi mirovanja deponije.

Grafični prikaz urejanja na območju predvidene izdelave ureditvenega načrta je v prilogi in je sestavni del programske zasnove.

Dopolni se kartografski del k dolgoročnemu in družbenemu planu na kartah 2. Zasnova namenske rabe prostora TTK M 1:25000, 4. Zasnova komunalnega in energetskega omrežja na TTK M 1:25000 in 8. Načini urejanja prostora s prostorskimi izvedbenimi akti PK M 1:5000 ter 9. Zasnova rabe prostora in organizacija dejavnosti v prostoru (zbirna karta TTK M 1:25000) ter kartografska dokumentacija, izdelana na PKN 1:5000, in sicer kartah Ljubljana - J - 40 in Višnja Gora 31 z območjem dela ureditvenega načrta na območju Občine Grosuplje. Programska zasnova za ureditveni načrt Komunalna deponija Špaja dolina je kot priloga sestavni del družbenega plana.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.