Na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in 16. člena statuta Občine Ig (Uradni list RS, št. 26/95) je Občinski svet občine Ig na 37. seji dne 16. 9. 1998 sprejel

Naslov odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za krajevne skupnosti Ig, Iška vas in Tomišelj (Uradni list SRS, št. 4/85, 3/90 in Uradni list RS, št. 40/92, 5/93) in se spremeni tako, da se glasi:

“Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Ig“.

1. člen odloka se spremeni tako, da se glasi:

“S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Ig, ki vključuje planske celote V 14 Ig, V 15 Iška vas in V 16 Tomišelj, V 17 Golo, V 18 Visoko in V 19 Zapotok (Uradni list SRS, št. 4/85, 3/90 in Uradni list RS, št. 40/92, 5/93), dopolnjeni leta 1998.”

2. člen odloka se spremeni tako, da se glasi:

“Prostorski ureditveni pogoji določajo merila in pogoje za posege v prostor za naslednja območja urejanja:

VI 14/ 1           Draga
VM 14/ 1           Majerhof
VM 14/ 2           Pokopališče Ig
VM 14/3            Bencinski servis
VM 14/4            Ig
VO 14/1            Ig
VP14/ 1            Ig - KIG
VP14/ 2            Ig
VS14/ 1            Ig
VS 14/2            Ig - del
VS14/ 4            Matena
VS14/ 5            Gmajnarji
VS14/ 6            Iška loka
VS14/ 7            Staje
VS14/ 8            Kot
VS14/10            Kremenca
VS14/11            Dobravica
VS14/12            Podgozd
VS 14/13           Sarsko
VS 14/14           Kremenca
VS15/ 1            Iška vas
VS15/ 2            Gornji Ig
VS15/ 3            Iška Mala vas
VS15/ 4            Iška
VS15/ 5            Iška Mala vas
VM 16/1            Pokopališče
VP16/ 1            Vrbljene
VR 16/1            Hipodrom
VS16/ 1-1          Tomišelj
VS 16/1-2          Tomišelj
VS16/ 2            Brest
VS16/ 3- 1         Podkraj
VS16/ 3- 2         Podkraj
VS 16/3-3          Podkraj
VS16/ 4-1          Verteh
VS 16/4-2          Verteh
VS16/ 5            Vrbljene
VS16/ 6            Strahomer
VS17/ 1            Škrilje
VS17/ 2            Gornje Golo
VS17/ 3            Dolnje Golo
VS17/ 4            Golo
VS17/ 5            Hrastje
VS17/ 6            Selnik
VS17/ 7            Zatlakem
VS 17/8            Mali Vrhek
VS 17/9            Mali Vrhek
VS18/ 1            Visoko
VS18/ 2            Visoko
VS18/ 3            Rogatec
VS 18/4            Rogatec
VS 18/5            Rogatec
VS19/ 1            Zapotok
VS19/ 2            Špikljevica
VS19/ 3            Zapotok
VS19/ 4            Zapotok
VS19/ 5            Zapotok
VS19/ 6            Zapotok
VS 19/7            Zapotok
VS 19/8            Štale
VS 19/9            Zapotok

Oznake pretežno gozdnih G in pretežno kmetijskih K območij so določene na grafičnih kartah PKN5, ki so sestavni del tega odloka.”

3. člen odloka se spremeni tako, da se glasi:

“Meje planskih celot in posameznih območij urejanja so določene v grafičnem delu prostorskih ureditvenih pogojev za območje Občine Ig, ki vključuje planske celote V 14 Ig, V 15 Iška vas in V 16 Tomišelj, V 17 Golo, V 18 Visoko in V 19 Zapotok, izdelanih leta 1998 in prikazanih v načrtih TTN in PKN v merilu 1:5000. Načrti prostorskih ureditvenih pogojev v M 1:5000 (pravilnik o prostorskih ureditvenih pogojih za območje krajevne skupnosti Golo–Zapotok in Rob – Uradni list SRS, št. 3/90 in Uradni list RS, št. 40/92, 5/93, za območje Občine Ig in pravilnik o prostorskih ureditvenih pogojih za območje krajevne skupnosti Ig, Iška vas in Tomišelj – Uradni list SRS, št. 3/90 in Uradni list RS, št. 40/92, 5/93) se uporabljajo v delih, ki so skladni z zgoraj navedenimi spremembami.”

4. člen odloka se spremeni tako, da se glasi:

“II. SKUPNA MERILA IN POGOJI

1. Veljavnost skupnih meril in pogojev
Skupna merila in pogoji veljajo za vsa območja urejanja v planski celoti, če ni s posebnimi merili in pogoji določeno drugače.
2. Pretežna namembnost
Območja urejanja imajo naslednje pretežne namembnosti:
S – površine za stanovanja in spremljajoče dejavnosti
O – površine za osrednje dejavnosti
I – površine za šolstvo, inštitute in zdravstvo
M – površine za obrtno-servisne dejavnosti, pokopališča
P – površine za obrtno-podjetniške, proizvodne in poslovne dejavnosti
T – površine za promet
R – parkovne, športne in rekreacijske površine
E – območja za površinsko pridobivanje rudnin
G – gozdne površine
K – kmetijske površine
3. Morfološke enote
Območja urejanja so glede vrste posegov v prostor in glede na njihovo oblikovanje razčlenjena na morfološke enote.
Glede vrste posegov v prostor imajo morfološke enote naslednje oznake:
1 – območja za blokovno gradnjo
2 – območja za gradnjo družinskih stanovanjskih hiš
3 – območja za osrednje dejavnosti in stanovanja
4 – območja za mešane dejavnosti (stanovanja, poslovne dejavnosti, drobno gospodarstvo)
5 – območja za šolstvo, inštitute, zdravstvo in varstvo
6 – območja za obrtno-podjetniške, proizvodne in poslovne dejavnosti
7 – območja za komunalne dejavnosti
8 – parkovna, športna in rekreacijska območja
9 – zelene površine in pokopališča.
Glede oblikovanja posegov imajo morfološke enote naslednje oznake:
A – prostostoječa zazidava
B – strnjena zazidava
C – kompleksi s svojstveno zazidalno strukturo
D – vaška jedra
E – hale in paviljoni
F – tehnološki objekti
G – dnevni kopi
4. Merila in pogoji glede vrste posegov v prostor
4.1. Območja za blokovno gradnjo
V morfoloških enotah z oznako 1 so dovoljeni naslednji posegi:
– novogradnja, dozidava, nadzidava, rekonstrukcija večstanovanjskih objektov
– gradnja objektov dopolnilnih dejavnosti, ki so dovoljene v območju družinske stanovanjske gradnje (točka 4.2).
4.2. Območja za gradnjo družinskih stanovanjskih hiš
V morfoloških enotah z oznako 2 so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja stanovanjskih objektov,
– gradnja objektov osnovne preskrbe,
– gradnja objektov storitvenih dejavnosti,
– gradnja objektov zdravstva, šolstva in varstva,
– gradnja objektov in naprav za potrebe delovanja organizacij in društev,
– gradnja objektov za šport in rekreacijo,
– gradnja sakralnih objektov,
– gradnja kmetijskih gospodarskih objektov in hlevov v vaških naseljih oziroma zaselkih. Parcela mora zagotavljati zadostne odmike od sosednjih objektov in dovolj veliko zemljišče za dovoz in manipulacijo. Okna in ventilacijske odprtine hlevov in gnojišča ne smejo biti usmerjene proti bivalnim pogojem sosedov in proti sosednjim dvoriščem,
– gradnja posamičnih poslovnih, obrtnih, servisnih in gostinskih objektov, kadar gre za stanovanjsko območje mešanih dejavnosti in ko se na podlagi strokovne presoje ugotovi, da nova dejavnost ne poslabšuje pogojev bivanja in ima na voljo dovolj veliko gradbeno parcelo, na kateri zagotovi potrebna parkirna mesta in ostale pogoje.
V morfoloških enotah 2A, 2B, 2C in 2D je dovoljena tudi gradnja stanovanjskih objektov z večjim številom stanovanj, če se objekti po velikosti in obliki prilagodijo gradbeni strukturi v območju oziroma ne odstopajo od prevladujočega morfološkega vzorca naselja in če so zagotovljeni ostali lokacijski pogoji kot: število parkirnih mest, zelene površine in površine za igro otrok (vsaj 14 m2 na stanovanje), svetlobno-tehnični pogoji, velikost funkcionalnega zemljišča in drugi.
V območju z oznako 2A/1 je treba pred posegom v prostor izdelati urbanistično rešitev, ki bo določila vsaj parcelacijo gradbenih parcel in dostopnih cest od javne ceste do gradbene parcele. Služba za urbanizem občine lahko zahteva tudi druge elemente urbanistične rešitve.
V območju strnjene zazidave vrstnih in atrijskih hiš oziroma 2B je preureditev podstrešij v bivalne prostore, ki zahteva spremembo gabarita, naklona strešin in izvedbo okenskih odprtin izven ravnine strešin dovoljena le, če je tak poseg višinsko in oblikovno skladen s sosednjimi objekti ali se izvede na celotnem nizu ali skupini objektov istočasno.
4.3. Območja za osrednje dejavnosti
V morfoloških enotah z oznako 3 so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja poslovnih objektov,
– gradnja objektov za osnovno oskrbo in specializirano trgovino,
– gradnja objektov za storitvene in servisne dejavnosti, gostinstvo, šport in rekreacijo,
– gradnja objektov družbenih dejavnosti,
– gradnja objektov in naprav za potrebe delovanja organizacij in društev,
– gradnja sakralnih objektov,
– gradnja parkirnih in garažnih objektov,
– gradnja stanovanj, v pritličju je praviloma javni program.
4.4. Območja mešanih dejavnosti
V morfoloških enotah z oznako 4 je poleg posegov, ki so dopustni v morfoloških enotah z oznako 2 dovoljeno tudi:
– gradnja objektov drobnega gospodarstva,
– gradnja poslovno-servisnih objektov.
4.5. Območja za šolstvo, inštitute, zdravstvo in varstvo
V morfoloških enotah z oznako 5 so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja objektov za šolstvo, inštitute, zdravstvo in varstvo
– gradnja objektov za šport in rekreacijo.
Na meji objektov in območij šolstva, inštitutov, zdravstva in varstva ni dovoljeno locirati obrtnih, gostinskih, gospodarskih ter drugih objektov oziroma dejavnosti, ki lahko motilno vplivajo na osnovno dejavnost.
Novozgrajeni objekti morajo biti odmaknjeni od objektov šolstva, inštitutov, zdravstva in varstva vsaj 15 m in najmanj 5 m od parcelne meje.
4.6. V morfoloških enotah z oznakami 1, 2, 3, 4 in 5 je dovoljena tudi:
– postavitev začasnih in pomožnih objektov,
– postavitev večjih reklamnih znamenj, turističnih oznak in spominskih obeležij,
– postavitev ograj,
– ureditev parkirišč,
– gradnja garaž,
– urejanje odprtih površin, kot so zelenice, otroška igrišča, športna igrišča, pešpoti in ploščadi,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez,
– vodnogospodarske ureditve,
– gradnja objektov za potrebe obrambe in zaščite,
– nadzidave in prizidave obstoječih objektov,
– rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov in vzdrževalna dela,
– rušitve in nadomestna gradnja.
4.7. Območje za obrtno-podjetniške in proizvodne dejavnosti
V morfološki enoti z oznako 6 so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja obrtno-podjetniških, servisnih, proizvodnih in poslovnih dejavnosti ter drugih objektov, ki služijo osnovni dejavnosti,
– postavitev začasnih in pomožnih objektov,
– postavitev večjih reklamnih znamenj, turističnih oznak in spominskih obeležij,
– postavitev ograj,
– ureditev parkirišč,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez,
– vodnogospodarske ureditve,
– gradnja objektov za potrebe obrambe in zaščite,
– nadzidave in prizidave obstoječih objektov,
– rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov in vzdrževalna dela,
– rušitve in nadomestna gradnja.
Za obstoječe in nove objekte, ki imajo lahko negativne vplive na okolje, je treba pridobiti predhodne pogoje pristojnih služb.
4.8. Območje za komunalne dejavnosti
V morfološki enoti z oznako 7 so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez, prodajni servisi, bencinske črpalke in podobno,
– postavitev začasnih in pomožnih objektov,
– postavitev večjih reklamnih znamenj, turističnih oznak in spominskih obeležij,
– postavitev ograj,
– ureditev parkirišč,
– vodnogospodarske ureditve,
– gradnja objektov za potrebe obrambe in zaščite,
– nadzidave in prizidave obstoječih objektov,
– rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov in vzdrževalna dela,
– rušitve in nadomestna gradnja.
Za obstoječe in nove objekte, ki imajo lahko negativne vplive na okolje, je treba pridobiti predhodne pogoje pristojnih služb.
4.9. Parkovna, športna in rekreacijska območja
V morfoloških enotah z oznako 8 so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja športnih in rekreacijskih objektov ter naprav in urejanje površin za šport in rekreacijo,
– gradnja spremljajočih objektov in naprav, ki dopolnjujejo osnovno športno-rekreacijsko dejavnost (parkirišča, sanitarije, gostinski lokali),
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez,
– vodnogospodarske ureditve,
– urejanje zelenih površin,
– postavitev spominskih obeležij, reklamnih znamenj in turističnih oznak,
– postavitev začasnih in pomožnih objektov,
– postavitev mikrourbane opreme,
– nadzidave in prizidave obstoječih objektov,
– rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov in vzdrževalna dela,
– rušitve in nadomestna gradnja.
4.10. Zelene površine
V morfoloških enotah z oznako 9 so ob pogoju, da se ne prizadene objektov naravne in kulturne dediščine, dovoljeni naslednji posegi:
– urejanje zelenih površin,
– urejanje utrjenih površin in rekreacijskih poti,
– postavitev mikrourbane opreme,
– postavitev spominskih obeležij in turističnih oznak,
– urejanje in širitev pokopališč ter znotraj njih, gradnja, rekonstrukcija ali adaptacija pokopaliških in sakralnih objektov,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez,
– vodnogospodarske ureditve,
– nadzidave in prizidave obstoječih objektov,
– rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov in vzdrževalna dela,
– rušitve in nadomestna gradnja.
4.11. Novogradnje, prizidave, nadzidave in nadomestne gradnje v ureditvenih območjih naselij
Novogradnje objektov so dopustne na podlagi splošnih in posebnih določil odloka. Prizidave, nadzidave, rekonstrukcije in adaptacije objektov so dopustne samo pod pogojem, da so objekti zgrajeni z gradbenim dovoljenjem oziroma da so bili zgrajeni pred letom 1967, če so le-te skladne z določili tega odloka.
Nadomestni objekti se lahko gradijo na površinah, kjer so dovoljene novogradnje objektov. Za objekt, ki se ruši, je treba izdelati posnetek obstoječega stanja tako, da se ugotovi koristna površina in namembnost zgradbe, namenjene za rušenje. Prvotni objekt je treba po izgradnji nadomestnega objekta obvezno v skladu z rešitvijo v lokacijski dokumentaciji v celoti ali delno porušiti.
4.12. Sprememba namembnosti obstoječih objektov v ureditvenih območjih naselij
Sprememba namembnosti obstoječih legalno zgrajenih objektov je dovoljena v skladu z namembnostjo morfološke enote:
– če je nova dejavnost skladna z morfološkim vzorcem in pretežno namembnostjo območja,
– če so zagotovljeni vsi pogoji za nemoteno funkcioniranje nove dejavnosti,
– če funkcionalno zemljišče po velikosti ustreza zahtevam nove dejavnosti.
5. Območja urejanja z oznakami K in G
5.1. Najboljša kmetijska in varovana gozdna zemljišča
V območjih urejanja z oznakami K in G, ki vključujejo najboljša kmetijska in varovana gozdna zemljišča, so dovoljeni naslednji posegi:
– kmetijske in gozdnogospodarske prostorsko ureditvene operacije,
– melioracija zemljišč,
– vodnogospodarske ureditve,
– gradnja objektov in naprave za potrebe komunale, prometa in zvez, ki bistveno ne prizadenejo obdelovanja kmetijskih zemljišč (podzemni vodi, daljnovodi do napetosti 20 kV, vodna črpališča, vodohrani, lokalne čistilne naprave, lokalne ceste do širine 5,5 m, kolesarske poti in drugi za občino pomembni infrastrukturni objekti, ki jim zaradi posebnih lokacijskih zahtev ni možno določiti druge lokacije),
– postavitev spominskih objektov, reklamnih znamenj in turističnih oznak,
– postavitev naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov),
– postavitev začasnih objektov in nadstreškov ob postajališčih javnega prometa,
– sanacija peskokopov in gramoznic,
– enojni kozolec,
– na obstoječih legalno zgrajenih objektih so dovoljena tekoča vzdrževalna dela, adaptacije in nujne funkcionalne dopolnitve, pri čemer je treba ohranjati značilne arhitektonske elemente. V območju kmetije so dopustne tudi gradnje dvojnih kozolcev. Nadomestne gradnje dotrajanih objektov so dovoljene pod pogojem, da se stari objekt v celoti ali delno poruši in nadomesti z novim v enakih ali manjših gabaritih. Namembnost objektov se praviloma ne sme spreminjati. Ustreznost eventualne spremembe namembnosti presodi občinska služba za urbanizem v postopku izdelave lokacijske dokumentacije.
Podlaga za ugotavljanje upravičenosti posegov, razen za posege v že zgrajene objekte, je mnenje strokovnih služb s področja kmetijstva oziroma gozdarstva, varstva narave in po potrebi vodnega gospodarstva.
5.2. Drugo kmetijsko območje in gospodarski gozd
V ostalih kmetijskih zemljiščih (drugo območje) in v gospodarskem gozdu so dovoljeni tile posegi:
– ureditev zelenih in parkovnih površin, trim steze, smučišča in podobno,
– gradnja lovskih, ribiških, planinskih domov in gozdarskih objektov,
– urejanje ribnikov in akumulacij za namakanje kmetijskih površin,
– kmetijske in gozdnogospodarske prostorsko ureditvene operacije,
– melioracija zemljišč,
– vodnogospodarske ureditve,
– gradnja objektov in naprave za potrebe komunale, prometa in zvez, ki bistveno ne prizadenejo obdelovanja kmetijskih zemljišč (podzemni vodi, daljnovodi do napetosti 20 kV, vodna črpališča, vodohrani, lokalne čistilne naprave, lokalne ceste do širine 5,5 m, kolesarske poti in drugi za občino pomembni infrastrukturni objekti, ki jim zaradi posebnih lokacijskih zahtev ni možno določiti druge lokacije),
– postavitev spominskih objektov, reklamnih znamenj in turističnih oznak,
– postavitev naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov),
– postavitev začasnih objektov in nadstreškov ob postajališčih javnega prometa,
– sanacija peskokopov in gramoznic,
– dvojni kozolec,
– izkoriščanje in sanacija črpališč mineralnih surovin na podlagi presoje vplivov na okolje,
– na zemljiščih, ki niso posebej zavarovana in kjer obstajajo pogoji za rekreacijsko dejavnost, je dovoljena gradnja oziroma urejanje posameznih športnih naprav in spremljajočih objektov (garderobe, parkirišča in podobno).
Izjemoma se lahko gradijo:
– objekti, ki neposredno služijo kmetijski proizvodnji kot hlevi, silosi, strojne lope, če za to ni možno uporabiti zemljišč znotraj območij naselij oziroma zaselkov, če prosilec izpolnjuje pogoje, določene v zakonu o kmetijskih zemljiščih. Pod enakimi pogoji, ob upoštevanju meril in pogojev tega odloka, se lahko gradijo enostanovanjski objekti za potrebe kmetov, vendar mora stanovanjski objekt predstavljati strnjeno celoto z ostalimi objekti kmetije;
– objekti za zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah;
– širitev pokopališč.
5.3. Pogoji za lociranje izjemnih posegov
Lokacija kmetijskih in spremljajočih objektov, ki jih je izjemoma dopustno graditi na ostalih kmetijskih zemljiščih, mora poleg zahtev, ki jih določa zakon o kmetijskih zemljiščih, izpolnjevati tudi tele lokacijske pogoje:
– čim bližje naselja oziroma zaselka,
– ne sme posegati v strnjeni kompleks nepozidanih zemljišč,
– ne sme posegati v krajinsko izpostavljeno območje in v območje posebne krajinske vrednosti ter v druga zavarovana območja (vodni viri ipd.),
– zagotavljati mora minimalno komunalno opremljenost zemljišča (dostopna cesta, pitna voda, elektrika, primerno urejeno odvajanje odplak).
Kot podlago za presojo ustreznosti lokacije je treba za vse navedene izjemne posege izdelati strokovno gradivo. Odločitev sprejme občinska služba za urbanizem na podlagi mnenj strokovnih služb.
Strokovno gradivo za presojo ustreznosti lokacije mora vsebovati tudi organizacijsko shemo kmetije v merilu 1:1000 oziroma 1:500 ter podatke o kapacitetah in namembnosti objektov ter velikosti zemljišča, ki pripada novi kmetiji. Parcele, ki pripadajo novi kmetiji, morajo biti označene na kopiji katastra. Priložen mora biti tudi posestni list.
Izjemni posegi za potrebe kmetov, za katere je bila izdana lokacijska informacija pred sprejetjem tega odloka, se dokončajo na podlagi določil lokacijske informacije.
5.4. Gradnja na kmetijskih oziroma gozdnih zemljiščih, ki so v zemljiški knjigi vpisana kot stavbišče
Na parcelah, ki se nahajajo izven stavbnih zemljišč in predstavljajo v naravi kmetijsko oziroma gozdno zemljišče, v zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče, je dovoljena gradnja objektov le, če je skladna s splošnimi določili odloka. Dejstvo, da zemljiški kataster ni bil ažuriran, ne pomeni pravice do uveljavljanja nadomestne gradnje na posameznem kmetijskem oziroma gozdnem zemljišču.
5.5. Gozdni rob
Za vse posege v 25 m širok pas ob gozdnem robu je treba pridobiti predhodno mnenje pristojne gozdarske službe.
6. Razpršena gradnja
Na območjih razpršene gradnje (R), ki so določena z dolgoročnim planom, so dovoljene: novogradnje, nadomestne gradnje, prizidave in nadzidave, ki so skladne z morfološkim vzorcem območja, kadar gre za funkcionalne dopolnitve ali zgostitve območja.
Spremembe namembnosti obstoječih objektov so dopustne, če so skladne s pretežno namembnostjo območja in ne poslabšujejo osnovnih pogojev bivanja. Pretežna namembnost območja razpršene gradnje se določi na podlagi podatkov obstoječega stanja v skladu z merili 2. in 3. točke 4. člena odloka. Sprememba namembnosti in nadomestna gradnja nista dovoljeni, kadar gre le za posamične gospodarske in pomožne objekte.
Za posege v prostor veljajo splošna določila tega odloka.
7. Začasni in pomožni objekti
Začasne objekte in naprave, namenjene sezonski turistični ponudbi ali prireditvam in podobno, je dovoljeno postaviti na podlagi splošnih določil odloka na zemljiščih, ki so prometno dostopna.
Pomožni objekti, večja reklamna znamenja, turistične oznake in spominska obeležja morajo biti postavljeni tako, da dopolnjujejo javni prostor in ne ovirajo vzdrževanja komunalnih naprav in prometnih objektov.
Pomožne objekte je dopustno graditi v skladu z določili občinskega odloka.
8. Splošna obramba in družbena zaščita
Pri vsakem posegu v prostor, s katerim pridobimo nove stanovanjske, proizvodne in poslovne površine, je dovoljeno zgraditi ustrezne objekte za zaščito prebivalcev in materialnih dobrin pred učinki sodobnih vojnih sredstev.
9. Varstvo pred požari
Urgentne poti za gasilska vozila je treba urediti krožno, njihova oddaljenost od objektov in širina morata znašati po 5 m, minimalni radij obračanja pa 11,5 m. Poti morajo biti dimenzionirane na 10 t osnega pritiska.
Odmiki med objekti morajo biti v skladu s pravilnikom o tehničnih normativih.
Protipožarni hidranti morajo biti v ustrezni medsebojni razdalji, postavljeni ob zunanji strani interventnih poti, zagotovljena mora biti zadostna količina vode.
10. Merila in pogoji glede oblikovanja novogradenj in drugih posegov v prostor
10.1. Splošni pogoji za oblikovanje objektov in drugih posegov v prostor
Pri novogradnjah, nadzidavah, prizidavah, postavitvi pomožnih in začasnih objektov ter pri drugih posegih v prostor je treba zagotoviti oblikovno homogenost in identiteto območja ter se prilagajati ureditvam po:
– zasnovi izrabe zemljišč,
– odmiku od sosednjih objektov,
– sestavi stavbnih mas,
– višinskim gabaritom in gradbeni črti,
– naklonu streh in smereh slemen,
– razmerju dimenzij fasad in njihovi orientaciji,
– merilu in razporeditvi fasadnih elementov, zlasti oken in vrat,
– barvi in teksturi streh in fasad,
– načinu ureditve odprtega prostora,
– načinu izvedbe ograj in drugih posegov v prostor.
Oblikovanje objektov v vaških jedrih in v območjih morfoloških enot 2D mora slediti vzpostavljeni oblikovni identiteti in homogenosti območja ter biti prilagojeno okoliškim objektom in ureditvam po:
– legi objektov, ki mora biti praviloma usklajena s tipično parcelno razdelitvijo;
– funkcionalnemu zaporedju objektov na parceli;
– ohranjanju gradbene linije in obstoječe zazidave;
– smereh slemen, materialih in barvi kritine in naklonu strešin;
– merilu in razporeditvi stavbnih odprtin, tloris objektov je podolgovat, razmerje stranic je v skladu z okoliškimi objekti. Novi objekti ne smejo presegati višinskega gabarita naselja in bistveno izstopati iz zaključenega roba naselja.
V območjih vaških jeder (2D) je treba za posege v prostor pridobiti predhodne pogoje službe za varovanje naravne in kulturne dediščine.
10.2. Merila za oblikovanje objektov
Oblikovanje objektov družinskih stanovanjskih hiš
– tloris: podolgovat, razmerje stranic vsaj 1:1,4;
– višina: največ P+1+M (pritličje, prvo nadstropje, mansarda – izkoriščeno podstrešje) (3 etaže nad terenom), kota pritličja je pri vhodu največ 30 cm nad terenom, kolenčni zid je visok do 40 cm; oziroma P+M (2 etaži nad terenom), kolenčni zid je visok največ 100 cm.
Oblikovanje gospodarskih poslopij
Tloris objekta je podolgovat z razmerjem stranic vsaj 1:1,5.
V primeru velikih stavbnih mas je treba objekt vizualno členiti na manjše enote in ustrezno ozeleniti.
Oblikovanje javnih objektov, objektov oskrbnih in servisnih dejavnosti
– tloris: podolgovat, razmerje stranic vsaj 1:1,2;
– višina: priporočljiva P+1, največ P+2+M, kolenčni zid 80 cm.
V primeru velikih stavbnih mas je treba objekt vizualno členiti na manjše enote in ustrezno ozeleniti.
Strehe
– Strehe so simetrične dvokapnice, nad sestavljenim tlorisom so dopustne tudi večkapnice. Strešine glavnega in ostalih objektov morajo imeti enoten naklon od 35–40 stopinj. Kritina mora biti opečna oziroma temne barve. Posebno oblikovani objekti (cerkve, spomeniško varovani objekti in obstoječi legalno zgrajeni objekti) imajo lahko drugačen naklon strehe od zgoraj določenega. Sleme objekta mora potekati v smeri daljše stranice. Frčade ne smejo biti višje od višine osnovne strehe.
Nadzidave in prizidave
– Nadzidave in prizidave objektov morajo biti skladne s stavbno maso, z oblikovanjem in z gradbenimi materiali osnovnega objekta. Streha prizidanega dela stavbe mora biti izvedena v enakem naklonu kot streha osnovnega objekta, tako da se streha osnovnega objekta praviloma podaljša preko prizidka. Prizidki z ravnimi strehami niso dovoljeni.
Pomožni objekti
– Pomožni objekti se praviloma gradijo kot prizidki glavnega objekta ali kot samostojni objekti, ki morajo biti oblikovno skladni z glavnim objektom: skladnost streh, naklon, kritina, skladnost gradbenih materialov.
10.3. Oblikovalski kontrasti
Oblikovalski kontrasti pri novih posegih v prostor so dopustni:
– kadar ima kontrast namen simbolno prikazati funkcionalno različnost novega objekta od programsko enotnega okolja,
– kadar ima kontrast namen vzpostaviti prostorsko dominanto.
Presoje tovrstnih odstopanj je potrebno izvesti ob izdelavi lokacijske dokumentacije. Stroške presoje krije investitor.
Gradnja stanovanjskih objektov, ki predstavljajo oblikovno posebnost (sončna hiša, atrijska hiša, terasna hiša ipd.) v pretežno vaških naseljih ni dovoljena, v urbanih naseljih pa le pod pogojem, da se zgradijo kot zazidalni kompleks s svojstveno oblikovno zasnovo in ustrezno ozelenijo.
10.3. Odmiki
V območjih brez izrazito enotne gradbene črte obstoječih objektov in enotnega zazidalnega načina, ki se določi z urbanistično rešitvijo, mora biti odmik novozgrajenega objekta:
– vsaj 5 m od zunanjega roba hodnika za pešce ali vsaj 7 m od roba cestišča,
– vsaj 4 m od parcelne meje soseda.
Novozgrajeni objekt ne sme motiti sosednje posesti. Pri določanju odmikov med objekti je treba upoštevati tudi pogoje svetlobnotehnične ocene, višino in namembnost načrtovanih objektov.
Če so odmiki manjši od zgoraj določenih (7 m, 5 m, oziroma 4 m), je treba v lokacijski dokumentaciji izdelati podrobno utemeljitev posega in predložiti predhodno mnenje mejašev oziroma upravljalca ceste.
10.4. Ograje in oporni zidovi
Ograje in oporne zidove je možno graditi na podlagi splošnih pogojev občinskega odloka o pomožnih objektih. Ograjo in oporni zid se lahko gradi 1,5 m od utrjenega roba cestišča oziroma na meji s pločnikom, če je le-ta zgrajen. Če je ta odmik manjši od 1,5 m, mora biti podrobno utemeljen in proučen v lokacijski dokumentaciji; nanj mora biti pridobljeno tudi soglasje mejašev. Kadar gre za oporni zid vzdolž ceste, je treba poleg mejašev pridobiti tudi soglasje upravljalca ceste in občine.
Višinske razlike na zemljišču morajo biti praviloma premoščene s travnatimi brežinami in le izjemoma z opornimi zidovi.
Izgradnja opornega zidu višjega od 1,5 metra je dopustna le takrat, kadar pristojna služba s področja geotehnike ugotovi nevarnost rušenja terena. Če je zaradi terenskih razmer višina opornega zidu večja od dveh metrov, je treba izvedbo zidu izpeljati v kaskadah. Oporni zid mora biti intenzivno ozelenjen.
11. Urbana oprema
Urbana oprema (začasni objekti, stojnice, telefonske govorilnice, postajališča javnega prometa, nadstreški, klopi, smetnjaki, svetila, reklamni panoji, turistične oznake in spominska obeležja) mora biti praviloma oblikovana enotno. Pri uporabi tipiziranih elementov je treba enotnost zagotoviti z njihovo razmestitvijo.
12. Urbanistična rešitev
Če namerava investitor graditi objekt na večjem nepozidanem stavbnem zemljišču, ki nima dostopa z javne ceste oziroma če novogradnja ovira nadaljnjo parcelacijo gradbenih parcel, občinska služba za urbanizem lahko zahteva, da se pred izdelavo lokacijske dokumentacije za načrtovani objekt pridobi:
– geodetski posnetek obstoječega stanja za obravnavano območje,
– urbanistično rešitev območja, ki določi: gradbene parcele, prometno ureditev z dostopi do parcel in regulacijskimi pogoji, ter pogoje za oblikovanje objektov,
– predlog komunalne opremljenosti gradbenih parcel.
Velikost območja, za katerega je treba izdelati urbanistično rešitev, določi občinska služba za urbanizem.
Stroške izdelave urbanistične rešitve krijejo lastniki gradbenih parcel. Pri pripravi urbanistične rešitve lahko sodeluje tudi občina.
Urbanistično rešitev potrdi občinski svet na predlog službe za urbanizem občine.
Urbanistična rešitev je strokovna podlaga za izvedbo parcelacije gradbenih parcel in za izdelavo lokacijske dokumentacije.
13. Merila in pogoji glede določanja velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč
13.1. Velikost gradbene parcele
Velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč se določi z lokacijsko dokumentacijo oziroma v posebnem postopku.
Pri tem je treba upoštevati:
– namembnost in velikost objekta na parceli, zahteve glede pomožnih objektov, konfiguracijo terena, trase komunalnih vodov in druge omejitve rabe zemljišč,
– urbanistične zahteve (funkcionalni dostopi, parkirna mesta, utrjene površine ob objektih in funkcionalno zelenje: pri javnih objektih tudi zelenice in zelene ureditve, pri družinskih stanovanjskih objektih zelenjavni vrt),
– sanitarno tehnične zahteve (vpliv bližnje okolice, osončenje v odnosu do gostote zazidave, prezračevanje – proste površine, intervencijske poti).
13.2. Pozidanost gradbene parcele
Gradbena parcela je lahko pozidana največ 40%, kar vključuje tako glavni objekt in pomožne objekte. Najmanj 10% gradbene parcele mora biti ozelenjene, kar se prikaže v načrtu zunanje ureditve v lokacijski dokumentaciji. Površine za otroška igrišča, določene v točki 4.2. tega člena, niso vključene v navedeni odstotek zelenih površin.
Gradbena parcela objekta oziroma njegovo funkcionalno zemljišče mora biti v celoti vključeno v območje, kjer je gradnja v skladu z določili tega odloka dopustna.
14. Merila in pogoji glede varovanja naravne in kulturne dediščine
14.1. Splošna določila
Posegi na območjih, posamičnih parcelah in objektih, ki so prikazani v grafičnem delu odloka in so uvrščeni med naravno in kulturno dediščino, se smejo izvajati le v sodelovanju s pristojno službo za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Na objektih in območjih naravne in kulturne dediščine, ki so razglašeni za kulturnozgodovinske spomenike ali naravne znamenitosti oziroma so v fazi razglasitve, so posegi dovoljeni v skladu z zakonskimi določili oziroma z določili razglasitvenega dokumenta.
Na objektih in območjih naravne in kulturne dediščine morajo posegi in oblikovanje zagotavljati ohranitev njihove izvirnosti, oblike in lastnosti ter omogočati redno vzdrževanje.
Občinska služba za urbanizem lahko zahteva, da se pred posegom v prostor pridobijo pogoji pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine tudi na objektih in območjih, ki z odlokom niso posebej zavarovana.
14.2. Območja arheoloških rezervatov
– V arheoloških rezervatih 1. stopnje so prepovedani vsi posegi v prostor. Način prezentiranja spomenika in ureditve okolice določi pristojna služba za spomeniško varstvo.
– V arheoloških rezervatih 2. stopnje ostaja sedanja izraba prostora praviloma nespremenjena. Pred vsakim posegom v prostor so potrebna zaščitna arheološka raziskovanja pod vodstvom pristojne službe za spomeniško varstvo.
– V arheoloških rezervatih 3. stopnje je zahtevan pri posegih v prostor strokovni nadzor pristojne službe za spomeniško varstvo.
14.3. Posegi v naravne prvine prostora
Pri posegih na naravnih prvinah prostora je treba ohraniti:
– krajinske prvine območja in značilno podobo krajine,
– značilne poglede (silhueta posamičnih objektov in panoramski razgledi),
– naravni relief (če to ni mogoče, morajo biti različni nivoji premoščeni s travnatimi brežinami ali izjemoma s škarpami, ki morajo biti intenzivno ozelenjene),
– krajinsko tipiko vodotokov in obrežnega prostora (meandriranje, oblikovanje sipin in tolmunov ter brzic, ohranjevanje obrežnih dreves).
Pri posegih v prostor se morajo uporabljati naravni materiali.
15. Merila in pogoji glede prometnega urejanja
15.0. Prometne površine
Ceste oziroma cestni objekti se lahko gradijo in prenavljajo v rezervatih oziroma v varstvenih pasovih cest na podlagi splošnih določil odloka.
V rezervatih cest in varovalnih pasovih ni dovoljeno graditi. Na obstoječih objektih so dovoljena le vzdrževalna dela.
V varovalnem pasu ceste je znotraj zazidljivih površin, določenih v merilu PKN 5000, dovoljena gradnja novih objektov, prizidava in nadzidava obstoječih objektov, sprememba namembnosti in hortikulturno urejanje le s soglasjem upravljalca ceste in v skladu z osnovno namembnostjo območja.
15.1. Širina varovalnih pasov cest
Širine varovalnih pasov cest se merijo od zunanjega roba cestnega sveta in znašajo:
– 40 m varovalni pas za avtocesto
– 35 m varovalni pas za hitro cesto
– 25 m varovalni pas za glavno cesto
– 15 m varovalni pas za regionalno cesto
– 5 m varovalni pas za državne kolesarske poti
– 6 m varovalni pas za lokalne dvopasovne ceste za mešani motorni promet z obojestranskima hodnikoma za pešce
– 5 m varovalni pas za lokalne dvopasovne ceste za mešani motorni promet z enostranskim hodnikom za pešce
– 3 m varovalni pas za lokalne dovoze.
15.2. Rezervati prometnic
Bodoče nove ali obstoječe prometnice, ki so v načrtu za rekonstrukcijo in jim še niso dokončno določene tehnične značilnosti v projektni dokumentaciji, imajo rezervat. V njem so na obstoječih objektih in napravah dovoljena le nujna vzdrževalna dela ter posegi v prostor v zvezi s komunalnim urejanjem.
Skupne širine rezervatov so glede na kategorizacijo cest, vrsto prometa, število voznih pasov in ureditve obcestnega prostora naslednje:
– 30 m rezervat ceste z dvema voznima pasovoma za mešani motorni promet s kolesarskima stezama, hodnikom za pešce in postajališči za javni potniški promet izven vozišča
– 10 m rezervat za lokalne dvopasovne ceste za mešani motorni promet z enostranskim hodnikom za pešce
– 6 m rezervat za lokalne dovoze.
15.3. Širine lokalnih cest:
Zasebni dovozi do objektov so široki najmanj 3 m.
Lokalni dovozi oziroma interne ceste v naselju s preglednimi izogibališči so široke najmanj 3,5 m.
Lokalne dvopasovne ceste z enostranskim hodnikom za pešce so široke najmanj 6,7 m (cestišče 5,5 m, enostranski hodnik za pešce 1,2 m).
Lokalni dovoz do gospodarskih in kmetijskih objektov mora biti širok najmanj 5 metrov.
15.4. Javna infrastruktura
Vse ceste in poti, ki so bile zgrajene oziroma se uporabljajo kot javna infrastruktura, morajo ostati javno dobro, ne glede na lastništvo, dokler se za posamezno cesto oziroma pot ne zagotovi drugačna rešitev.
15.5. Dovozi in priključki
Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da je zagotovljena potrebna varnost v prometu. Uredijo se v soglasju s pristojnim upravnim organom in upravljalcem ceste. Slepo zaključene ceste morajo imeti obračališče.
Vsaka gradbena parcela mora imeti zagotovljen dovoz za motorna vozila. V lokacijski dokumentaciji se določi tehnična rešitev dostopa od objekta do javne ceste. V primeru, če dovoza na parcelo ni možno zagotoviti neposredno z javne ceste, je treba v lokacijski dokumentaciji opredeliti najprimernejši dostop preko sosednjih zemljišč. Možnost uporabe dostopa preko sosednjih zemljišč investitor dokaže z vpisom služnostne pravice oziroma s pogodbo. Dvorišča morajo biti za urgentni dovoz dostopna neposredno z javne ceste ali posredno preko sosednjih zemljišč.
15.6. Parkirne površine
Pri javnih in zasebnih objektih morajo biti zagotovljene zadostne parkirne površine na funkcionalnem zemljišču uporabnika.
Pri novogradnjah in pri spremembi namembnosti objektov je potrebno zagotoviti zadostno število parkirnih mest v skladu z veljavnimi normativi in pridobiti soglasje pristojnega upravnega organa.
Potrebno število garažnih oziroma parkirnih mest (PM):
– stanovanjska hiša 2 PM na stanovanje,
– stanovanje v večdružinski hiši 1,5 – 2 PM na stanovanje,
– poslovni prostori (pisarne) 1 PM na 30 m2 neto površine,
– poslovni prostori z obiskom strank 1 PM na 20 m2 neto površine,
– gostilna 1 PM na 4 sedeže in 1 PM na 1 tekoči meter točilnega pulta,
– za ostale dejavnosti se določi potrebno število parkirnih mest v lokacijski dokumentaciji skladno s predpisi.
15.7. Vodne površine
Vsi vodotoki, hudourniki, melioracijski jarki in njihova poplavna območja (inundacijska območja poplavne vode 100 l. pogostnosti) predstavljajo območja varovalnega režima. Za poseg v ta prostor je potrebno pridobiti posebne pogoje in soglasje službe, pristojne za vodno gospodarstvo.
Vse površinske vode, ki pritekajo na območje urejanja ali ga prečkajo, je treba urediti tako, da se zagotovi varnost stanovanjskih in drugih objektov pred 100 letnimi poplavnimi vodami. Zbrane vode je treba speljati vse do naravnega recipienta, ki jih je sposoben sprejeti brez škode za dolvodna območja.
15.8. Varovalni pas vodotoka
Novozgrajeni objekt mora biti odmaknjen od zgornjega roba vodotoka vsaj 10 m. Če je ta odmik manjši od 10 metrov, je treba pridobiti predhodne pogoje pristojne službe za vodno gospodarstvo in za varstvo naravne in kulturne dediščine.
15.9. Gradnja objektov na vodotokih
Na vodotokih je dovoljeno graditi objekte, vezane na vodotok (ribogojnica, mlin, žaga, mala hidrocentrala ipd.) le na podlagi predhodne pozitivne presoje vplivov na okolje in soglasja pristojnih služb.
15.10. Regulacije vodotokov
Regulacije vodotokov z izključno gradbenimi posegi niso dopustne. Tak poseg ne sme prizadeti ekološke vrednosti ter krajinske tipike vodotokov. Oblikovanje brežin in struge mora izhajati iz podobnosti glede na prvotno stanje.
Regulacije vodotokov, izsuševanje močvirij, gradnja ribnikov in spreminjanje rastiščnih pogojev so dopustne le ob soglasju pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine oziroma na podlagi predhodne pozitivne presoje vplivov na okolje.
16. Merila in pogoji glede komunalnega in energetskega urejanja ter telekomunikacij
16.1. Splošna določila
Komunalne, energetske in prometne objekte in naprave je dovoljeno obnavljati in graditi na celotnem območju planske celote. To določilo velja tudi za urejanje in ev. širitev obstoječih pokopališč.
Gradnja objektov je dopustna le na komunalno opremljenih zemljiščih, ki imajo zagotovljeno dovozno pot na javno cesto, priključek na elektriko, rešeno oskrbo z vodo in odvajanje odpadnih vod.
Obstoječe in predvidene objekte je treba obvezno priključiti na zgrajeno komunalno in energetsko infrastrukturo (kanalizacijsko omrežje, vodovodno omrežje, električno omrežje, plinsko omrežje). Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni.
V rezervatih in varovalnih pasovih obstoječih in predvidenih energetskih ter komunalnih vodov ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, prizidav in nadzidav razen izjemoma ob soglasju upravljalca oziroma predlagatelja posameznega voda.
Na obstoječih objektih so dovoljena le tekoča vzdrževalna dela.
Posamezni komunalni objekti in naprave, kot so transformatorske postaje, črpalne postaje, sanitarni kioski, vodni zbiralniki ipd., morajo biti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, praviloma v sklopu kakega drugega objekta, neposredno poleg njega ali pod nivojem javne površine.
16.2. Kanalizacijsko omrežje
Vsi objekti morajo biti priključeni na javno kanalizacijo. Na območjih varstvenih pasov vodnih virov mora biti grajena vodotesna kanalizacija.
Načeloma je treba izvajati sistem ločene kanalizacije.
Sanitarne odplake je treba speljati do čistilne naprave, tehnološko onesnažene vode pa je možno priključiti le, če so predhodno očiščene do mere, kot to določa sanitarno soglasje.
Do izgradnje kanalizacije je možno sanitarne in tehnološke vode začasno zadržati v vodotesnih nepretočnih, triprekatnih greznicah, ki jih je treba redno čistiti. Vsebino greznic je treba odvažati na ustrezno opremljeno čistilno napravo.
Vse meteorne vode z utrjenih površin, kjer se odvija motorni promet, je treba speljati preko maščobnikov v kanalizacijsko omrežje ali v ponikovalnico.
Meteorne vode z drugih utrjenih površin, zelenih površin in streh je treba speljati v ponikovalnico oziroma v odprte jarke.
16.3. Vodovodno omrežje
Hidrantno omrežje ne sme biti manjše od profilov Ф80, graditi ga je treba skladno s pravilnikom o požarni zaščiti naselij.
Predvidene vodovode je treba načeloma graditi ob obstoječih in predvidenih cestah.
Uporabniki tehnološke vode morajo uporabiti zaprte sisteme.
16.4. Električno omrežje
Treba je ščititi rezervate daljnovodov. Posege v varovalnih pasovih daljnovodov je možno izvajati le v soglasju z upravljalcem električnega omrežja.
16.5. Javna razsvetljava
Ob glavnih cestah je treba zgraditi javno razsvetljavo, ki bo zagotovila minimalne vrednosti srednje osvetljenosti v skladu s tehničnimi predpisi z ozirom na gostoto prometa.
16.6. Kabelsko razdelilni sistem
Za sprejem televizijskih programov prek satelita in distribucijo signala se dopušča zgraditi razdelilno kabelsko omrežje in ga povezati na glavno antensko postajo s sprejemnim sistemom.
17. Merila in pogoji za varovanje okolja
17.1. Splošna določila
Gradnja novih objektov, prizidave, nadzidave in spremembe namembnosti oziroma dejavnosti v obstoječih objektih in vsi ostali posegi v prostoru so dovoljeni, če ne povzročajo v okolju večjih motenj, kot so s predpisi dovoljene. Pri vseh posegih je treba upoštevati normativne določbe glede zaščite okolja.
17.2. Varstvo zraka
Treba je:
– ustrezno locirati nove programe oziroma dejavnosti in sanirati onesnaževalce zraka.
17.3. Varstvo pred hrupom
Treba je:
– zmanjšati prekomerni hrup pri izvoru,
– ustrezno locirati nove proizvodne programe oziroma dejavnosti,
– izvesti aktivno ali pasivno zaščito s protihrupnimi nasipi, s postavitvijo protihrupnih ograj ali izboljšanjem izolacijske sposobnosti objektov povsod, kjer hrup presega dovoljene ravni, predvsem pa ob cestah in železniški progi,
– spremeniti namembnosti ali dejavnosti tako, da se v posameznih območjih ne presežejo ravni hrupa, ki ustrezajo stopnji hrupne obremenjenosti po veljavnih predpisih, kadar le-ti motijo okolje.
17.4. Varstvo voda in vodnih virov
Uporabniki prostora, ki na svojem zemljišču vršijo manipulacijo oziroma skladiščijo nevarne snovi (goriva, olja, kemikalije), lahko to opravljajo le v pokritih prostorih. Manipulacijske površine morajo biti urejene tako, da se ob eventuelnem razlitju snovi lahko ta v celoti prestreže.
Uporabniki prostora, ki v tehnološkem procesu uporabljajo strupene snovi, odnosno imajo lastne čistilne naprave, morajo voditi dnevnik in redno vršiti analizo odpadnih voda, ki jih spuščajo v javno kanalizacijo ali v naravni recipient. Prepovedano je odlaganje odpadkov v opuščene struge – rokave potokov ali na zamočvirjena kmetijsko manj vredna zemljišča.
Varstvena območja vodnih virov z določitvijo varstvenih pasov so prikazana v grafičnem delu prostorskih ureditvenih pogojev.
Meje varstvenih pasov vodnih virov so določene v prostorsko-katastrskem načrtu M 1:5000, ki je sestavni del tega odloka.
Dokler za območje vodnega vira ni sprejet samostojni odlok o varovanju virov pitne vode, se upoštevajo določila tega odloka.
17.5. Ukrepi za varovanje podtalnice
1. Najožji (1.) varstveni pas
V najožjem varstvenem pasu vodnega vira so dovoljene le dejavnosti, ki služijo oskrbi s pitno vodo.
2. Ožji (2.) varstveni pas
V ožjem varstvenem pasu je prepovedano izvajati posege v prostor in graditi objekte za dejavnosti, ki imajo lahko negativne vplive na vodni vir. To velja tudi za gradnje novih kmetij in cest. Dovoljene so le prizidave in nadzidave obstoječih stanovanjskih hiš in njihove funkcionalne dopolnitve.
3. Širši (3.) varstveni pas
V širšem varstvenem pasu vodnega vira je prepovedano graditi:
– proizvodne, obrtne in servisne dejavnosti, ki lahko predstavljajo nevarnost za vodni vir;
– skladišča nafte in derivatov;
– nove komunalne in čistilne naprave;
– izkop gramoza.
V ožjem in širšem varstvenem pasu vodnega vira je treba graditi:
– vodotesno kanalizacijo in nanjo priključiti vse (obstoječe in nove) objekte;
– utrjene prometne in manipulacijske površine s kontroliranim odvodom meteorne vode;
– greznice za individualne stanovanjske hiše (dokler javna kanalizacija ni zgrajena) v skladu z veljavnimi predpisi.
Za vse dopustne posege v ožji in širši varstveni pas vodnih virov, razen za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, mora investitor pridobiti oceno vpliva posega na vodni vir, ki jo izdela Inštitut za varovanje zdravja RS.
17.6. Odstranjevanje odpadkov
Komunalne odpadke je treba zbirati v smetnjakih.
Pri odstranjevanju komunalnih odpadkov je treba upoštevati:
– da so odjemna in zbirna mesta, ki se določijo na osnovi veljavnih predpisov, dobro prometno dostopna in niso na prometni površini,
– odjemno oziroma zbirno mesto mora biti praviloma na funkcionalnem zemljišču povzročitelja komunalnih odpadkov. V naseljih s pretežno individualno zazidavo je lahko odjemno mesto na javni površini,
– da mora biti odjemno oziroma zbirno mesto na utrjeni površini, zaščiteno z nadstrešnico, opremljeno z vodo za občasno čiščenje in odtokom z lovilcem olj.
Posebne odpadke je dovoljeno skladiščiti v območju proizvodnih obratov le v posebnih namensko zgrajenih skladiščih do končne dispozicije na deponijo posebnih odpadkov.”

5. člen odloka se spremeni tako, da se glasi:

“III. POSEBNA MERILA IN POGOJI

1. Območje urejanja VM 14/1 Majerhof
Morfološka enota 3C
Za potrebe obstoječe dejavnosti so dopustne nujne funkcionalne dopolnitve na podlagi predhodnih pogojev pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Dopustna je sprememba namembnosti obstoječih objektov za kulturne oziroma turistično-poslovne dejavnosti. Funkcionalne dopolnitve za potrebe novih dejavnosti so dopustne pod pogoji pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine.
2. Območje urejanja VM 14/2 Pokopališče Ig
Izdelati je treba urbanistično rešitev, ki bo opredelila širitev pokopališča, ureditev parkirišč in dostop s severne strani.
3. Območje urejanja VM 14/3 Bencinski servis
Morfološka enota 7F
Območje je namenjeno gradnji bencinskega servisa.
Kot podlago za lokacijsko dokumentacijo je treba pridobiti presojo vplivov na okolje. Bencinski servis je treba priključiti na obstoječo komunalno infrastrukturo.
4. Območje urejanja VM 14/4 Ig
Morfološka enota 3C
Dovoljeni so posegi v prostor za potrebe zaščite in reševanja na podlagi splošnih določil odloka.
5. Območje urejanja VO 14/1 Ig
Morfološka enota 3C
Dovoljene so novogradnje, dozidave in nadomestne gradnje in spremembe namembnosti za:
– družbene dejavnosti,
– vzgojo in izobraževanje,
– šport in rekreacijo,
– turizem,
– trgovino in gostinstvo.
Posegi v prostor so dovoljeni na podlagi splošnih določil odloka in na podlagi mnenja pristojne službe za varovanje naravne in kulturne dediščine.
Višinski gabarit objektov je največ P+M.
6. Območje urejanja VS 14/1 Ig
Morfološka enota 9
Dovoljena je ureditev zelenih površin (park) in komunalno urejanje (podzemni vodi).
7. Območje urejanja VS 15/4 Iška
Na območju urejanja VS 15/4 Iška in na kmetijskih območjih VK 15/1-1, VK 15/1-2, VK 15/1-3, VK 15/1-4 in VK 15/1-5 vključno z razpršeno gradnjo novogradnje objektov niso dovoljene (v grafičnem delu je območje prikazano kot K1, list LJ-J-33, 34, 43, 44).
Dovoljena so le vzdrževalna dela, adaptacije in rekonstrukcije obstoječih objektov, nujne funkcionalne dopolnitve in rušenje obstoječih objektov na podlagi splošnih določil odloka. Posegi v strugo Iščice niso dovoljeni, gradnja brvi je izjemoma možna.
Navedeni izjemni posegi v prostor so dopustni le na podlagi pogojev in v soglasju pristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
8. Območje urejanja VR 16/1 Hipodrom
Morfološka enota 8
Dovoljene so ureditve za potrebe Hipodroma in nujni funkcionalni objekti za njegovo delovanje.
Odvodnjavanje čistih meteornih vod je treba speljati v potok Iško, za ev. objekte (konjski hlev) pa zgraditi vodotesno triprekatno greznico.
Vsi posegi v prostor so dovoljeni na podlagi in v soglasju pristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
9. Območje urejanja VS 16/3-2 Podkraj
Morfološka enota 2A/1
– dovoljeni so posegi v prostor skladno z določili odloka, če s posebnimi določili odloka ni drugače določeno;
– na posamezni gradbeni parceli znaša razmerje med pozidanim in nepozidanim zemljiščem 40%: 60%;
– maksimalni višinski gabarit je P+M;
– možna je gradnja prostostoječih objektov, dvojčkov ali objektov v nizu;
– novogradnje morajo biti zasnovane vzdolžno. Minimalno razmerje med krajšo in daljšo stranico je 1:2;
– strehe so simetrične dvokapnice z naklonom 35–45°. Kritina je opečna ali iz drugih materialov opečne oziroma temne barve;
– parcelacija: regulacijska karta v merilu 1:1000, ki je sestavni del odloka, določa novo parcelacijo gradbenih parcel. Če želi lastnik zemljišča (skupina lastnikov) bistveno spremeniti načrtovano parcelacijo, mora pred posegom v prostor pridobiti novo urbanistično, prometno in komunalno rešitev;
Novo rešitev naroči lastnik (lastniki) gradbenih parcel. Najmanjše območje, za katerega je treba izdelati urbanistično rešitev, določi pristojna služba za urbanizem, ki izdelano rešitev tudi verificira;
Pred pričetkom gradnje objekta je treba zgraditi dostopno pot s komunalnimi napravami;
– prometno urejanje: nove ali obstoječe prometnice, ki bodo rekonstruirane, imajo določene regulacijske linije, ki obsegajo zemljišče, potrebno za izvedbo bodoče prometnice – cestni svet.
V območju cestnega sveta so dovoljene prometne ureditve, za druge posege je treba pridobiti soglasje upravljalca ceste.
Dostopne ceste v območju urejanja imajo prečni profil 6 m z dvema voznima pasovoma širine 2,5 m ter robnikoma po 0,5 m. Kadar gre za ureditev obstoječih cest, se pri določanju profila ceste upoštevajo tudi razmere na terenu.
Slepo zaključene ceste morajo imeti obračališča.
Pri novogradnjah ali spremembi namembnosti obstoječih objektov je treba zagotoviti zadostno število novih parkirnih mest na funkcionalnih površinah objekta;
– komunalno urejanje: vse obstoječe objekte in novogradnje je treba priključiti na javno vodovodno, kanalizacijsko in električno omrežje.
Vodovod
Vodovodi naj potekajo po javnih prometnih površinah in intervencijskih poteh tako, da je omogočeno vzdrževanje omrežja in priključkov.
Vodovodi morajo biti zgrajeni iz atestiranih materialov. Pred zasipom novo zgrajenih vodovodov mora biti izvršen tlačni preizkus. Vodovodi morajo biti zgrajeni v skladu z geotehničnimi pogoji.
V skladu s posameznimi posegi v prostor v posameznih morfoloških enotah je treba obnoviti in dopolniti obstoječe vodovodno omrežje tako, da bo nudilo zadostno požarno zaščito, omogočalo neposredno priključevanje porabnikov, zagotavljalo predpisane odmike od drugih objektov, komunalnih naprav, vodov in drevja. Pri nadaljnjem načrtovanju je treba upoštevati obstoječe primarne vodovode in jim zagotoviti varovalni pas 3 m obojestransko, oziroma 5 m od bodočih objektov. Gradbeni posegi v varstveni pas so dovoljeni ob soglasju upravljalca vodovoda.
Kanalizacija
Vsi objekti morajo biti priključeni na javno kanalizacijo.
Kanalski sistem območja je ločen.
Vse padavinske vode se odvajajo v meteorno kanalizacijo. Padavinske vode iz utrjenih površin in cestišč naj se preko požiralnikov, opremljenih s peskolovi in lovilci olj, odvaja v padavinsko kanalizacijo.
Kanalizacija naj poteka po javnih prometnih površinah in intervencijskih poteh tako, da je omogočeno vzdrževanje javnih kanalov in čiščenje hišnih priključkov.
Kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno iz atestiranih materialov in v skladu z geotehničnimi pogoji. Pred zasipom novozgrajenih kanalov mora biti izvršen preizkus vodotesnosti.
Do izgradnje manjkajoče kanalizacije se lahko novogradnje začasno priključujejo na vodotesne, nepretočne greznice. Po izgradnji kanalizacijskega omrežja je priključitev nanj za vse objekte obvezna;
– regulacijska karta: za območje urejanja VS 16/3-2 se uporablja regulacijska karta v merilu 1:1000, ki jo je izdelal Genius loci, Inštitut za arhitekturo in urbanizem, pod št. projekta 55/97 v marcu 1997. Regulacijska karta je sestavni del odloka.
10. Območje urejanja VS 17/4 Golo
Morfološka enota 9
Zelena cezura med dvema naseljema; posegi v prostor so dovoljeni na podlagi splošnih določil odloka.
11. Območje urejanja VS 17/ 8 Mali Vrhek
Morfološka enota 2A
Posegi v prostor so dovoljeni na podlagi splošnih določil odloka.
Pogoji za oblikovanje objektov:
– uporaba enotnih temnejših barvnih tonov fasad in streh,
– maksimalni vertikalni gabarit objektov je P+1,
– naklon strehe 35–45°, temna kritina,
– območje naj se intenzivno ozeleni z domačimi vrstami drevja in grmovnic: leska, gaber, mokovec, veliki jesen, hrast graden, hrast dob, smreka, bor in brin.
Zasnova prometne ureditve: dostopne ceste v naselje so široke najmanj 3,5 m z izogibališči. Dovozi do objektov se uredijo v širini 3 m.
Komunalna in energetska ureditev.
Vse objekte je treba priključiti na javni vodovod, elektriko in kanalizacijsko omrežje. Za nemoteno oskrbo z vodo je treba usposobiti dve dodatni vrtini ob obstoječem vodnem viru ter sanirati vodovodno omrežje.
Kanalizacijo je treba zasnovati po ločenem sistemu. Predvidena je navezava na dva sistema. Del naselja gravitira na načrtovani kanalizacijski sistem Blošca Podgozd, večji del pa na načrtovani kanalizacijski sistem Škrilje. Oba sistema se zaključujeta z biološko čistilno napravo in z drenažnim poljem. Padavinska voda odteka v najbližje odvodnike. Kanalizacija mora biti zasnovana vodotesno.
Do izgradnje kanalizacije so dovoljene nepretočne in vodotesne greznice z rednim odvozom odpadnih voda, ki ga opravlja pooblaščena organizacija, na ustrezno opremljeno čistilno napravo.
Pri začasnih in pri končnih rešitvah oskrbe območja s kanalizacijo je treba upoštevati strokovne podlage za varovanje vodnih virov na SV delu Ljubljanskega barja in podtalnice vodonosnikov vodarne Brest in Brezova noga.
Pred priključevanjem novih objektov na elektro omrežje je treba zgraditi TP Dobravica Podgrad in 20 kV daljnovod. “
12. Območje urejanja VS 19/5 Zapotok
Morfološka enota 8A
Območje je namenjeno kmečkemu turizmu in izgradnji spremljajočih športnih naprav (hipodrom). Pred posegom v prostor je treba izdelati celovito urbanistično rešitev, ki jo potrdi občinski svet.
13. R1, list LJ-J-43
Dovoljena je ureditev tenis igrišča in nujnih funkcionalnih objektov. Drugi posegi v prostor niso dovoljeni.
14. R2, list LJ-J-34
Dopustna je sanacija odlagališča sanitarne deponije in ureditev kmetijskih površin.
15.

VS 14/13  Sarsko
VS17/4    Golo
VS17/5    Hrastje
VS17/6    Selnik
VS18/1    Visoko
VS18/2    Visoko
VS 18/4   Rogatec
VS 18/5   Rogatec
VS19/1    Zapotok
VS19/2    Špikljevica
VS19/3    Zapotok
VS19/4    Zapotok
VS19/5    Zapotok
VS19/6    Zapotok
VS 19/7   Zapotok
VS 19/8   Štale
VS 19/9   Zapotok

Posegi v prostor so dovoljeni na podlagi splošnih določil odloka in predhodnega mnenja pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine v zvezi z oblikovanjem in umestitvijo objekta v prostor. Pri izdelavi urbanistične rešitve oziroma lokacijske dokumentacije je treba na gradbeni parceli ohraniti kvalitetno drevje in izdelati načrt zasaditve novih dreves. Območje naj se intenzivno zazeleni z domačimi vrstami drevja in grmovnic.”

6. člen odloka se spremeni tako, da se glasi:

“Prostorski ureditveni pogoji so na vpogled pri:

– Občini Ig,
– Upravni enoti Ljubljana, izpostava Vič-Rudnik,
– Mestni upravi mestne občine Ljubljana, Oddelku za urbanizem in okolje.“

7. člen odloka se spremeni tako, da se glasi:

“Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna urbanistična inšpekcija.”

8. člen odloka se spremeni tako, da se glasi:

“Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati:

– urbanistični red za naselja in območja Občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 18/74) za območje krajevne skupnosti Ig, Iška vas in Tomišelj;
– urbanistični red za naselja in območja Občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 18/74) za območje krajevne skupnosti Rob in Golo Zapotok;
– odlok o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za območje krajevnih skupnosti Rob in Golo Zapotok (Uradni list SRS, št. 4/85 in Uradni list RS, št. 40/92) za območje Občine Ig;
– pravilnik o prostorskih ureditvenih pogojih za območje krajevne skupnosti Golo–Zapotok in Rob (Uradni list SRS, št. 3/90 in Uradni list RS, št. 40/92, 5/93) za območje Občine Ig; grafični del se uporablja v delih, ki so skladni s tem odlokom;
– pravilnik o prostorskih ureditvenih pogojih za območje krajevne skupnosti Ig, Iška vas in Tomišelj (Uradni list SRS, št. 3/90 in Uradni list RS, št. 40/92, 5/93); grafični del se uporablja v delih, ki so skladni s tem odlokom.”

9. člen odloka se spremeni tako, da se glasi:

“Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.“