Ustavno sodišče je na predlog vlade z dne 8. 10. 1998 in Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 9. 10. 1998 na seji dne 14. oktobra 1998

Rok, določen v 2. točki izreka odločbe ustavnega sodišča št. U-I-158/95 z dne 2. 4. 1998 se podaljša za šest mesecev.

1. Z odločbo št. U-I-158/95 je ustavno sodišče dne 2. 4. 1998 odločilo, da se v zakonu o notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 28/80, 38/88, 27/89 in Uradni list RS, št. 19/91, 4/92 in 19/93) razveljavita 11. člen in 19.a člen, kolikor se nanaša na izvajanje posebnih operativnih metod in sredstev dela iz 1. in 2. točke drugega odstavka istega člena. Hkrati je ustavno sodišče odločilo, da začne razveljavitev učinkovati v roku šestih mesecev od objave odločbe v Uradnem listu RS.
2. Dne 8. 10. 1998 je vlada ustavnemu sodišču predlagala, da rok, določen s prej navedeno odločbo, podaljša za šest mesecev. V obrazložitvi predloga navaja, da kljub prizadevanjem Državni zbor do poteka roka, določenega z odločbo ustavnega sodišča, ne bo mogel izpeljati zakonodajnega postopka za sprejem zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji, ki bi v svojih določbah upošteval odločitev ustavnega sodišča in omogočil delovanje agencije. Glede na to naj bi bila po poteku roka, ki ga je določilo ustavno sodišče, agenciji onemogočena uporaba posebnih operativnih metod, kar bi lahko povzročilo nepopravljive posledice za varnost države. Onemogočeno naj bi bilo ažurno pridobivanje podatkov, potrebnih za spremljanje tujih obveščevalnih služb in upiranje njihovim aktivnostim, usmerjenim neposredno proti vitalnim interesom Republike Slovenije. Na področju operativnega varovanja določenih oseb in objektov pa naj bi bilo onemogočeno pravočasno pridobivanje podatkov, potrebnih za zagotavljanje varnosti najvišjih predstavnikov države, hkrati pa naj bi bilo onemogočeno celovito spremljanje varnostno izpostavljenih posameznikov, ki so povezani z mednarodnimi terorističnimi skupinami.
3. Okrožno sodišče v Ljubljani se pridružuje predlogu vlade in navaja, da bi, če navedeni rok ne bi bil podaljšan, to sodišče, kot neposredni izvajalec zakona, moralo opraviti zahtevno in hkrati zelo odgovorno ustavnopravno presojo, ali je varnost države lahko zavarovana s sodnimi omejitvami komunikacijske zasebnosti tudi v primerih, ko zakon tega ne določa.
4. Ustava v prvem odstavku 161. člena določa, da razveljavitev protiustavnega zakona začne učinkovati takoj ali v roku, ki ga določi ustavno sodišče, vendar pa ta rok ne sme biti daljši od enega leta. Ustava in zakon o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) ne vsebujeta izrecnih določb, ki bi urejale pogoje za spremembo roka, ki ga je ustavno sodišče določilo v okviru ustavnega pooblastila. Vendar to ne pomeni, da ustavno sodišče ne bi moglo spremeniti svoje odločitve, če eden od udeležencev (v tem primeru Okrožno sodišče v Ljubljani), pred potekom roka navede razloge, ki opravičujejo njegovo podaljšanje znotraj meja, določenih z ustavo.
5. Ustavno sodišče meni, da so razlogi, ki jih navajajo predlagatelji za podaljšanje roka, ki ga je določilo ustavno sodišče v 2. točki izreka odločbe št. U-I-158/95 z dne 2. 4. 1998 opravičeni, zato je sklenilo kot je navedeno v izreku tega sklepa.
6. Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm in sodnici ter sodniki dr. Miroslava Geč-Korošec, dr. Peter Jambrek, dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Sklep je sprejelo s šestimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnika Jambrek in Šturm, ki sta napovedala odklonilni ločeni mnenji.