Na podlagi 37. člena zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94), 6. člena zakona o gasilstvu (Uradni list RS, št. 71/93), uredbe o merilih za organiziranje, opremljanje in usposabljanje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč (Uradni list RS, št. 18/96) ter 10. člena statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 34/95), je Občinski svet občine Slovenska Bistrica na 31. redni seji dne 15. 9. 1998 sprejel

S tem odlokom se v skladu z enotnimi temelji organizacije in delovanja sistema zaščite in reševanja v Republiki Sloveniji, za območje Občine Slovenska Bistrica (v nadaljnjem besedilu: občina) natančneje določa:
– ustanavljanje, organiziranje in delovanje štabov, enot in služb civilne zaščite ter drugih sil zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah ter v vojni;
– enotnost usmerjanja in vodenja vseh struktur, ki sodelujejo pri izvajanju nalog zaščite in reševanja;
– organizacijo odkrivanja, spremljanja in obveščanja o nevarnosti.
Druge naloge v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se v občini izvajajo na podlagi sistemskih izhodišč sistema zaščite, reševanja in pomoči v Republiki Sloveniji ter zakona in podzakonskih predpisov.

Občina ureja in izvaja vartvo pred naravnimi in drugimi nesrečami na svojem območju v skladu z zakonom.
– Pristojnosti občine so:
– spremljanje nevarnosti, obveščanje in alarmiranje prebivalstva o pretečih nevarnostih,
– organiziranje in vzdrževanje sredstev za alarmiranje v skladu z enotnim sistemom zvez,
– načrtovanje in izvajanje zaščitnih ukrepov,
– izdelava ocene ogroženosti ter načrtov zaščite in reševanja,
– organiziranje, razvijanje in vodenje osebne in vzajemne zaščite,
– organiziranje in opremljanje štabov, enot in služb civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini,
– zagotavljanje nujnih sredstev za začasno nastanitev v primeru naravnih in drugih nesreč,
– izvajanje programov usposabljanj,
– organiziranje in vodenje zaščite, reševanja in pomoči na območju občine,
– usklajevanje načrtov in drugih priprav za zaščito, reševanje in pomoč s sosednjimi občinami,
– odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč.

Naravne in druge nesreče, zaradi katerih se v občini aktivirajo sile za zaščito in reševanje so: potres, poplave, plazovi, tehnološke nesreče, nesreče z nevarnimi snovmi, neurja, požari, večje prometne nesreče, epidemije, suše in izpad komunalne infrastrukture, kolikor redne službe in gospodarske družbe niso zmožni sami obvladati nesreče ali nezgode.
V celoti se sile za zaščito, reševanje in pomoč aktivirajo v vojni.

Izvajanje nalog zaščite in reševanja zagotavljajo v okviru svojih pristojnosti, pravic in dolžnosti:
– župan;
– poveljnik civilne zaščite;
– štabi, enote in službe civilne zaščite;
– poverjeniki civilne zaščite;
– društva in strokovna združenja, ki opravljajo dejavnost pomembno za zaščito in reševanje;
– javne reševalne službe, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije;
– prebivalci občine kot posamezniki.
Župan s sklepom določi, katere gospodarske družbe, zavodi, organizacije in društva se vključujejo v izvajanje operativnih nalog. Medsebojne pravice in obveznosti, naloge in nadomestila stroškov za sodelovanje pri opravljanju nalog ter za izvajanje priprav, ki presegajo njihovo redno dejavnost, uredita občina in subjekti iz predhodnega stavka s posebno pogodbo.

Osebna in vzajemna zaščita obsega ukrepe in postopke za neposredno osebno in vzajemno zaščito, prvo pomoč, reševanje ljudi, materialnih in drugih dobrin v stanovanjskih hišah, poslovnih stavbah, na javnih mestih ter drugih delovnih in bivalnih okoljih.
V stanovanjskih hišah in stanovanjskem okolju izvajajo ukrepe za zaščito in reševanje po načelih osebne in vzajemne zaščite vsi stanovalci. Njihovo delovanje usmerja krajevno pristojen štab za civilno zaščito, vodja intervencij gasilske ali druge reševalne službe, ki izvaja zaščito in reševanje na prizadetem območju ali poveljnik civilne zaščite.
V delovnem okolju izvajajo ukrepe zaščite in reševanja po načelu osebne in vzajemne zaščite vsi zaposleni. Njihovo delovanje usmerja vodstvo gospodarske družbe, njen štab civilne zaščite ali poverjenik civilne zaščite.
Občani izvajajo v okviru osebne in vzajemne zaščite, ki obsega samozaščito, samopomoč in vzajemno pomoč naslednje aktivnosti:
– organizirajo in izvajajo ukrepe za preprečevanje nesreč oziroma zmanjšanje njihovih posledic;
– vzdržujejo objekte ter naprave za zaščito in reševanje (zaklonišča, zaklonilnike in druge prostore);
– nabavljajo ustrezna sredstva za osebno zaščito in prvo pomoč.

Za strokovno pomoč pri vodenju ter za opravljanje drugih operativno-strokovnih nalog zaščite reševanja in pomoči se v občini organizirajo štabi civilne zaščite, in sicer:
– občinski štab za civilno zaščito;
– sektorski štab za civilno zaščito Slovenska Bistrica, ki zajema naslednje KS: KS Pohorski odred, KS dr. Jagodič, KS Alfonz Šarh, KS Impol, KS Zg. Ložnica, KS Vrhole-Preloge, KS Zgornja Polskava, KS Spodnja Polskava, KS Pragersko, KS Črešnjevec in KS Leskovec-Stari log;
– sektorski štab za civilno zaščito Poljčane, ki zajema naslednje KS:
KS Poljčane, KS Makole, KS Laporje in KS Studenice;
– sektorski štab za civilno zaščito Pohorje, ki zajema naslednje KS:
KS Šmartno na Pohorju, KS Tinje in KS Kebelj;
– štabi civilne zaščite gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij.
Delo štaba vodi poveljnik civilne zaščite, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik. Štab ima od tri do deset članov, ki se imenujejo iz vrst strokovnjakov ter predstavnikov organov, organizacij in služb, ki sodelujejo pri zaščiti, reševanju in pomoči v skladu z načrti zaščite in reševanja.
Poveljnike, namestnike in člane štabov civilne zaščite v sektorjih imenuje župan s svojim sklepom, na predlog poveljnika civilne zaščite občine.
Poveljnika, namestnika in člane občinskega štaba za civilno zaščito imenuje župan.
Poveljnike, namestnike in člane štabov v gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah imenuje poslovodni organ.

Naloge poveljnika civilne zaščite so, da:
– preverja intervencijsko pripravljenost sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč;
– vodi ali usmerja zaščito in reševanje ob naravnih in drugih nesrečah;
– skrbi za povezavo in usklajeno delovanje vseh sil za zaščito, reševanje in pomoč;
– daje mnenje in predloge v zvezi s pripravami in delovanjem sil za zaščito, reševanje in pomoč ter mnenja in predloge za odpravo škode, ki jo povzročijo naravne in druge nesreče;
– predlaga imenovanje članov štaba civilne zaščite.
Poveljnik civilne zaščite lahko za vodenje posameznih intervencij za zaščito, reševanje in pomoč določi vodjo intervencije.

Poveljnik civilne zaščite občine je za svoje delo odgovoren županu.
Poveljniki sektorskih štabov civilne zaščite in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni poveljniku občinskega štaba civilne zaščite, v gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah, pa pristojnemu organu upravljanja.

V posameznih krajih, večjih stanovanjskih stavbah, gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah ter glede na ogroženost v bivalnih okoljih, se imenujejo poverjeniki za civilno zaščito.
Poverjeniki za civilno zaščito usmerjajo izvajanje osebne in vzajemne zaščite prebivalcev ter organizirajo in usklajujejo izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči v svojem okolju.
Poverjenike za civilno zaščito na posameznih območjih imenuje župan s svojim sklepom.
V gospodarski družbi, zavodu ali drugi organizaciji imenuje poverjenika za civilno zaščito pristojni organ upravljanja.

Za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči se organizirajo enote in službe civilne zaščite, in sicer:
1. V občini:
– tehnično reševalna enota,
– enota za radiološko, kemijsko in biološko zaščito,
– enota za prvo pomoč,
– enota za prvo veterinarsko pomoč,
– službe za podporo,
– službe za uporabo in vzdrževanje zaklonišč.
2. V sektorjih (Slovenska Bistrica, Poljčane, Pohorje):
– operativne gasilske enote,
– enote za prvo pomoč.
3. V gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah:
– operativne gasilske enote,
– enote za prvo pomoč,
– enote za radiološko, biološko in kemično zaščito,
– službe za uporabo in vzdrževanje zaklonišč.
4. V organizacijah in društvih posebnega pomena za zaščito in reševanje:
– enote za postavljanje začasnih bivališč,
– enote za iskanje zasutih in pogrešanih oseb,
– enote za uporabo radijskih zvez.
Enote in službe iz prvega odstavka tega člena se organizirajo v skladu z merili za organiziranje, opremljanje in usposabljanje civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč (Uradni list RS, št. 18/96).

Pri varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami morajo državljani:
– sodelovati v civilni zaščiti:
– dajati materialna sredstva (v nadaljnjem besedilu: materialna dolžnost);
– usposabljati ter pripravljati se za osebno in vzajemno zaščito ter za izvajanje predpisanih zaščitnih ukrepov.
Državljan Republike Slovenije je obveznik civilne zaščite, če ni razporejen k opravljanju vojaške dolžnosti, ali k opravljanju delovne dolžnosti, pod pogoji določenimi s predpisi.
Dolžnost sodelovanja v civilni zaščiti se začne z 18. letom in traja do 63. leta (moški) oziroma 55. leta (ženske) starosti.

Prostovoljno lahko v civilni zaščiti sodelujejo:
– moški in ženske, ki so stari najmanj 15 let,
– matere in samohranilci z otrokom, ki še ni dopolnil 15 let starosti,
– moški in ženske, ki jim je prenehala dolžnost iz prejšnjega člena.
Osebe, ki prostovoljno sodelujejo v civilni zaščiti, imajo enake pravice in dolžnosti kot drugi pripadniki civilne zaščite.

V civilno zaščito razporedi občana pristojni organ Ministrstva za obrambo.
V civilno zaščito ne morejo biti razporejene:
– osebe, ki psihofizično in zdravstveno niso sposobne za delo pri zaščiti, reševanju in pomoči,
– nosečnice, matere in samohranilci z otrokom, ki še ni dopolnil 15 let starosti.

Pripadnik civilne zaščite se mora usposabljati za opravljanje nalog v skladu s predpisi.

Državljani uresničujejo materialno dolžnost z dajanjem v uporabo civilni zaščiti vozil, strojev, opreme in drugih materialnih sredstev, zemljišč, objektov, naprav ter energetskih virov, potrebnih za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah.
Za materialno dolžnost se šteje tudi namestitev sredstev in opreme za opazovanje, obveščanje in alarmiranje na stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah.
Državljan, ki mu je naložena materialna dolžnost, ne sme preprečiti namestitve ali odstraniti sredstev in naprav iz prejšnjega odstavka.

Državljan, ki je zavezan dolžnosti sodelovati v civilni zaščiti ali materialni dolžnosti, se mora zglasiti na določenem kraju in ob določenem času oziroma predati materialno sredstvo, na podlagi poziva pristojnega organa.
Če se ne odzove na poziv in ne opraviči svojega izostanka, lahko upravni organ, ki je izdal poziv, izda nalog za privedbo.

Za odkrivanje, spremljanje in obveščanje o nevarnostih naravnih in drugih nesreč, se v občini organizira sistem za opazovanje in obveščanje.
Sistem za opazovanje in obveščanje sestavljajo: opazovalno omrežje, informacijska podpora ter centri za obveščanje in alarmiranje (v nadaljnjem besedilu: center za obveščanje).

Center za obveščanje v občini, ki ima vlogo območnega centra, se organizacijsko, materialno in kadrovsko usposobi za delovanje v primeru večje naravne ali druge nesreče.
Regijski center za obveščanje Maribor, ki pokriva tudi območje Občine Slovenska Bistrica, deluje neprekinjeno 24 ur dnevno, na številki 112.

Ob hudih naravnih in drugih nesrečah lahko župan ali poveljnik občinskega štaba civilne zaščite, v skladu s pogoji in situacijo odredi aktiviranje-mobilizacijo:
– delavcev in sredstev gospodarskih družb, zavodov ter drugih organizacij, štabov in enot civilne zaščite na območju občine;
– občanov ter njihovih sredstev.
Aktivnosti se vodijo in izvajajo v skladu z načrti zaščite in reševanja občine.

Za sodelovanje pri zaščiti in reševanju ob naravnih in drugih nesrečah in za škodo, ki jo pri tem utrpijo, aktiviranci iz prejšnjega člena, imajo le-ti pravico do povračila dejanskih stroškov škode.
Občani oziroma delavci imajo pravico do brezplačne prehrane, če najmanj 4 ure neprekinjeno sodelujejo v akciji zaščite in reševanja.
Povračilo oziroma odškodnina občanom in delavcem ter lastnikom sredstev iz prejšnjega člena gre v breme proračuna občine.
V primeru tehnoloških, prometnih in drugih nesreč gredo povračila v breme gospodarske družbe, zavoda ali druge organizacije ter tudi posameznika, ki je s svojim ravnanjem povzročil nastanek nesreče.

Občinski svet kot najvišji organ odločanja v občini ima na področju zaščite in reševanja naslednje naloge:
– sprejema dogoročni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, katerega sestavni del je tudi program varstva pred požarom;
– sprejema letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, katerega sestavni del je tudi program varstva pred požarom;
– sprejema odloke, pravilnike in odredbe s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, s katerimi se določa tudi dejavnost varstva pred požarom;
– v proračunu občine zagotavlja sredstva za financiranje požarne varnosti ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– odloča o zagotovitvi sredstev za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč.

Župan ima na področju zaščite in reševanja naslednje naloge:
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– sprejme načrt zaščite in reševanja;
– določi izvajalce nalog na področju zaščite in reševanja;
– skrbi za izvajanje ukrepov oziroma nalog za preprečitev in zmanjšanje posledic naravnih in drugih nesreč;
– vodi zaščito, reševanje in pomoč ter odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč;
– skrbi za obveščanje prebivalcev o nevarnostih, stanju varstva in sprejetih zaščitnih ukrepih;
– predlaga razporeditev občanov na dolžnost v civilno zaščito ter odredi izvajanje materialne dolžnosti;
– določi gospodarske družbe, zavode in druge organizacije na območju občine, ki se vključujejo v sistem zaščite in reševanja;
– odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev na območju občine, zaradi naravne ali druge nesreče;
– odredi, da morajo lastniki ali uporabniki stanovanjskih ali drugih objektov sprejeti v začasno bivanje evakuirane in ogrožene osebe;
– ugotavlja in razglaša povečano požarno ogroženost na območju občine ter predpiše posebne ukrepe za varstvo pred požarom.

Občinski štab civilne zaščite ima naslednje naloge:
– vodi enote, službe in druge sile, ki sodelujejo v zaščiti in reševanju;
– uveljavlja zaščitne in druge nujne ukrepe in nadzira njihovo izvajanje;
– odloča o uporabi sil in sredstev;
– usklajuje pomoč in dejavnost za zaščito in reševanje pri odpravi posledic;
– pripravlja predloge odločitev s področja zaščite, reševanja in pomoči, ki jih sprejema občinski svet ali župan;
– skrbi za povezano in usklajeno delovanje vseh sil za zaščito, reševanje in pomoč;
– izdeluje oceno ogroženosti ter načrte zaščite in reševanja;
– spremlja nevarnosti, obvešča in alarmira prebivalstvo.
Strokovna, administrativna in tehnična opravila za izvajanje nalog na področju zaščite, rešavanja in pomoči iz pristojnosti občine opravlja občinska strokovna služba za zaščito in reševanje.

Poslovodni organ v gospodarski družbi, zavodu ali drugi organizaciji:
– skrbi za izvajanje ukrepov za zaščito, reševanje in pomoč;
– vodi zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah.
Poslovodni organ za neposredno operativno-strokovno vodenje sil za zaščito, reševanje in pomoč imenuje poveljnika in štab civilne zaščite ali poverjenika za civilno zaščito ter sprejme načrte zaščite in reševanja.

Financiranje zaščite, reševanja in pomoči se zagotavlja:
– iz proračuna Republike Slovenije,
– iz proračuna občine,
– iz zavarovalnin,
– iz sredstev gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij,
– iz prostovoljnih prispevkov,
– iz drugih virov.

Občina zagotavlja sredstva za financiranje nalog zaščite, reševanja in pomoči v občinskem proračunu.
Občina v skladu s svojimi pristojnostmi zagotavlja finančna sredstva za kritje stroškov neodložljivih nalog zaščite, reševanja in pomoči za zaščito zdravja in življenja ljudi, živali, premoženja in okolja.
Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, ki so po zakonu dolžne organizirati civilno zaščito ter izvajati naloge in ukrepe zaščite in reševanja, zagotavljajo sredstva za nadomestila plač za svoje delavce v času njihovega usposabljanja ter sredstva za priprave in za druge stroške varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Sredstva za pomoč pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč, da se zavaruje zdravje in življenje ljudi, premoženja, kulturna dediščina in okolje, prepreči nastajanje nadaljnje škode in zagotovi druge osnovne pogoje za življenje, se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.

Pripadnikom sil za zaščito, reševanje in pomoč in gospodarskim družbam, zavodom in drugim organizacijam, ki delujejo v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, se za uspehe pri organizaciji in delovanju in posebne zasluge za pripravljenost, prostovoljno delo in uspešno reševalno aktivnost dodeljujejo prinanja zaščite in reševanja občine Slovenska Bistrica, in sicer:
– bronasti znak zaščite in reševanja Občine Slovenska Bistrica,
– srebrni znak zaščite in reševanja Občine Slovenska Bistrica,
– zlati znak zaščite in reševanja Občine Slovenska Bistrica.
Priznanja podeljuje župan praviloma ob obeleževanju dneva civilne zaščite.
Oblika priznanja, kriterije za dodelitev posamezne vrste priznanja in postopek predlaganja dodelitve priznanja se določi s posebnim pravilnikom.

Župan Občine Slovenska Bistrica in drugi pristojni organi ter organizacije, ki so po zakonu dolžne organizirati civilno zaščito, izdajo sklepe in druge akte za izvajanje tega odloka v roku 6 mesecev od njegove uveljavitve.

Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o organizaciji in delovanju štabov in enot civilne zaščite v Občini Slovenska Bistrica (Uradni list SRS, št. 19/87 z dne 15. 5. 1987)

Ta odlok se objavi v Uradnem listu RS in začne veljati osmi dan po objavi.