Na podlagi določil 16. in 19. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) ter 73., 76., 81. člena statuta Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 34/95), je Občinski svet občine Slovenjske Konjice na 38. seji dne 30. 9. 1998 sprejel

S tem odlokom se določa zavarovano območje vodnega vira Cimerman v dolini Žičnice, varstveni pasovi in ukrepi za zavarovanje vodnega vira pred onesnaženjem.

Obseg zavarovanega območja zajetja pitne vode Cimerman in varstvenih pasov je grafično prikazan v kartografski predlogi hidrogeoloških razmer na vodozbirnem območju zajetja in v strokovnih podlagah za zavarovanje zajetja pitne vode Cimerman, ki jih je izdelal GEO-HIDRO, d.o.o. Preserje in se nahajajo na vpogled na Občini Slovenske Konjice in na sedežu JP Komunala Slovenske Konjice.
Kartografska predloga vsebuje podatke o lokaciji vodnega vira, izdatnosti, mejah prispevnega območja, litološki sestavi in hidrogeoloških karakteristikah ozemlja, kakor tudi vrise mej varstvenih pasov v preglednih katastrskih načrtih v merilu 1:5000.

Zavarovano območje zajetja pitne vode Cimerman je razdeljeno v naslednje varstvene pasove:
– najožji varstveni pas (cona 1) z najstrožjim režimom varovanja,
– ožji varstveni pas (cona 2) s strogim režimom varovanja,
– širši varstveni pas (cona 3) z blagim – sanitarnim režimom varovanja.

Z namenom zavarovanja posameznih varstvenih pasov zajetja Cimerman ta odlok določa, kaj je na območju posameznega varstvenega pasu:
– prepovedano (graditi, izvajati, uporabljati, vgrajevati, opredeljevati in odlagati),
– obvezno (graditi, izvajati in sanirati),
– dovoljeno (izvajati, graditi in adaptirati, nadzidati in prizidati),
– potrebno preurediti.

Varstveni ukrepi se seštevajo. Vsi ukrepi, ki veljajo za širši varstveni pas (cona 3) veljajo tudi za oba znotraj ležeča pasova (coni 1 in 2).

Najožji varstveni pas – cona 1, predstavlja območje z najstrožjim režimom varovanja, v katerem je dovoljena le dejavnost, ki je namenjena oskrbi s pitno vodo. Zemljišče najožjega varstvenega pasu mora biti odkupljeno in zemljiško knjižno vpisano na lastnika vodovoda (koncedenta).
Območje mora biti fizično zavarovano – ograjeno in opremljeno z opozorilnimi tablami. Dostop na območje najožjega varstvenega pasu je dovoljen le pooblaščenim osebam upravljalca vodovoda, inšpekcijskim službam ter pooblaščenim delavcem pristojnih zdravstvenih organizacij za kontrolo in spremljanje kvalitete pitne vode.
V območju najožjega varstvenega pasu ni dovoljena uporaba kemičnih sredstev za zaščito in uravnavanje rasti rastlin, uničevanje podrasti in škodljivcev ter gnojenje.

Ožji varstveni pas – cona 2, predstavlja območje s strogim režimom varovanja pitne vode in obsega prostor, kjer še obstaja možnost hitrega posrednega ali neposrednega onesnaženja zajetja pitne vode.

V ožjem varstvenem pasu je prepovedano:
1. graditi
– proizvodne in obrtno servisne objekte,
– energetske objekte, ki bi s svojo tehnologijo škodljivo vplivali na vodni vir,
– stanovanjske in poslovne objekte brez rešene dispozicije odpadnih in površinskih voda preko kanalskega sistema izven območja varstvenih pasov,
– pralnice avtomobilov,
– kampe, kopališča,
– ceste,
– skladišča nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi,
– naftovode, plinovode,
– ponikovalnice za odpadne in padavinske vode iz cestišč,
– komunalne čistilne naprave,
– objekte, ki bistveno zmanjšujejo količino zajetja pitne vode,
– odlagališča in pretovorne postaje komunalnih in posebnih odpadkov ter začasna skladišča posebnih odpadkov,
– pokopališča,
– podzemna skladišča,
– bencinske servise,
2. izvajati
– cestni promet nevarnih in škodljivih snovi, ki so navedene v predpisih o prevozu nevarnih snovi, po nezaščitenih cestah in železnicah,
– izkop gramoza ob in iz vodotokov in v novih gramoznicah ter eksploatacijo kamna v kamnolomih in peskokopih,
– spremembo namembnosti in dejavnosti objektov, če se s tem povečuje nevarnost za vodni vir,
– od objekta za zajem vode gorvodno na parc. št. 1082, delu 1088/1, 1080, 1077/1, 1075/1 in 1079 k.o. Žiče ter 22/1 in 20/4 k.o. Tolsti vrh preoravanje travinja in vnos dušika v tla,
– namakanje kmetijskih površin,
– gnojenje tal z odplakami in odpadki,
– ponikanje padavinskih vod s prometnih in manipulacijskih površin,
– povečano črpanje tehnološke vode iz vodnjakov izven vodarne,
3. uporabljati
– rastlinska zaščitna sredstva in gnojila, ki vsebujejo strupene snovi, ki se v pitni vodi približujejo mejni koncentraciji, opredeljeni v predpisih o higienski neoporečnosti pitne vode in herbicidov, ki vsebujejo atrazin,
4. vgrajevati
– toplotne črpalke – izmenjevalce na podlagi uporabe podtalnice,
5. opredeljevati
– nova ureditvena območja naselij in širiti obstoječa,
6. odlagati
– odpadke.

V ožjem varstvenem pasu je obvezno:
1. graditi
– neprepustno javno in interno kanalizacijsko omrežje in priključiti nanj vse objekte; neprepustnost mora izvajalec dokazati z atestom,
– utrjene neprepustne prometne in manipulacujske površine,
– lovilne sklede za obstoječa skladišča za nevarne snovi, kamor je mogoče ujeti tudi rabljeno požarno vodo,
2. izvajati
– odvajanje fekalne (komunalne ) in tehnološke vode v javno kanalizacijo,
– odvajanje vode iz utrjenih prometnih in manipulativnih površin,
– opremljanje cest z ustrezno signalizacijo (opozorilne table),
3. sanirati
– obstoječa skladišča nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi, ki niso zgrajena skladno s predpisi o gradnji le-teh.

V ožjem varstvenem pasu je dovoljeno:
1. izvajati
– dejavnost, ki služi oskrbi s pitno vodo,
– proizvodne in obrtne dejavnosti v obstoječih objektih, za katere pooblaščena organizacija iz 26. člena tega odloka ugotovi, da ne predstavljajo nevarnost za kvaliteto in količino pitne vode,
– športno rekreacijske dejavnosti,
– pri obdelovanju kmetijskih zemljišč je dovoljen vnos hranil v tla v skladu s predlogom omejitev pri izkoriščanju kmetijskih zemljišč z dne 19. 8. 1998.
2. graditi
– stanovanjske hiše v vrzelih obstoječih zazidalnih površin, ne da bi se bistveno povečalo število prebivalcev na tem območju, če je urejeno odvajanje in čiščenje odplak,
– nadomestne stanovanjske hiše za objekte iz tega varstvenega pasu, če je urejeno odvajanje odplak,
– objekte družbenega standarda za osnovno preskrbo prebivalstva, če je urejeno odvajanje odplak,
– objekte za potrebe individualnih kmečkih gospodarstev, če je urejeno odvajanje odplak,
– skladišča za kurilno olje prostornine do 5 m3 , če so opremljena z neprepustno lovilno skledo enakega volumna,
– športno rekreacijske objekte z minimalnimi spremljajočimi objekti, če je urejeno odvajanje odplak.
3. adaptirati, nadzidati, prizidati
– objekte in naprave tako, da ne ogrožajo vira pitne vode.

V ožjem varstvenem pasu je potrebno preurediti:
– greznice in gnojišča tako, da ni nevarnosti pronicanja v podzemno vodo oziroma prelivanja na površino,
– obstoječe ceste tako, da se z rekonstrukcijo le-teh doseže, da v primeru incidentov morebitne razlite tekočine ne morejo posredno ali neposredno pronicati in ponikati do podtalnice.

Širši varstveni pas (cona 3), predstavlja območje z blagim – sanitarnim režimom varovanja in zajema prostor, kjer obstaja možnost, da se padavine iz celotnega padavinskega območja infiltrirajo oziroma površinsko pritečejo do izvira vode, oziroma prostor, kjer naj se zagotavlja zaščita pred nerazpadajočimi ali težko razpadajočimi snovmi, ter nevarnimi kemičnimi in radiološkimi onesnaženji.

V širšem varstvenem pasu je prepovedano:
1. graditi
– proizvodne, energetske, obrtne in servisne objekte, ki pomenijo nevarnost za vir pitne vode,
– skladišča nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi, ki so večja kot 25 m3 za posamezni rezervoar (200 m3 v zaključeni celoti) oziroma ali so večja, kot jih dopuščajo predpisi o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi,
– naftovode,
– ponikovalnice za odpadne vode,
– nove komunalne čistilne naprave nad 2000 EE,
– objekte, ki bistveno zmanjšujejo izdatnost vodnega vira,
– odlagališča in pretovorne postaje komunalnih posebnih odpadkov,
– pralnice avtomobilov, ki nimajo priključka na kanalizacijo,
– nova pokopališča,
2. izvajati
– cestni tranzitni promet nevarnih in škodljivih snovi, ki so navadene v predpisih o prevozu nevarnih snovi, po nezaščitenih cestah in železnicah,
– izkop gramoza ob vodotokih in iz njih ter v novih gramoznicah, ki pomenijo nevarnost za vir pitne vode,
– izkop peska in kamna (z izjemo kamnolomov, ki so opredeljeni kot kamnolomi posebnega družbenega pomena),
– spremembo namembnosti in dejavnosti objektov, če se s tem povečuje nevarnost za vodni vir,
– povečano črpanje tehnološke vode iz vodnjakov izven vodovodnega sistema,
– sečnjo in spravilo lesa v večjem obsegu brez vednosti upravljalca vodovoda,
– posek lesa na večji površini, tako da obstoji možnost zmanjšanja izdatnosti vodnega vira,
– množično vzrejo živali,
– gnojenje tal z odplakami in odpadki,
– vrtanje raziskovalnih vrtin z uporabo pomožnih sredstev, ki so vodi škodljiva,
3. uporabljati
– rastlinska zaščitna sredstva in gnojila, ki vsebujejo strupene snovi, ki se v pitni vodi približujejo mejni koncentraciji (ogrožajo vodni vir) in so opredeljena v predpisih o higijenski neoporočnosti pitne vode in herbicide, ki vsebujejo atrazin,
4. vgrajevati
– toplotne črpalke – izmenjevalce na podlagi uporabe podtalnice,
5. odlagati
– odpadke.

V širšem varstvenem pasu je dovoljeno:
1. graditi
– stanovanjske hiše v vrzelih obstoječih strjenih naselij, ne da bi se bistveno povečalo število prebivalcev in če je ustrezno urejeno odvajanje in čiščenje odplak,
– nadomestne stanovanjske hiše za objekte iz tega varstvenega pasu, z urejenim odvajanjem odplak,
– objekte družbenega standarda za osnovno oskrbo prebivalstva, z urejenim odvajanjem odplak,
– objekte za potrebe individualnih kmečkih gospodarstev, z urejenim odvajanjem odplak,
– skladišča za kurilno olje prostornine do 200 m3; skladišča morajo imeti prvo stopnjo zaščite (dvoplaščna cisterna),
2. izvajati
– proizvodne in obrtne dejavnosti v obstoječih objektih, za katere pooblaščena organizacija iz 26. člena ugotovi, da ne ogrožajo kakovosti pitne vode,
– športno-rekreacijske dejavnosti,
– ponikanje strešnih voda,
– pri obdelovanju kmetijskih zemljišč je dovoljen vnos hranil v tla v skladu s predlogom omejitev pri izkoriščanju kmetijskih zemljišč z dne 19. 8. 1998,
– namakanje kmetijskih površin s čisto vodo,
– pokop na območju, kjer je nad podtalnico ugotovljena plast za vodo neprepustne gline,
3. adaptirati, nadzirati in prizidati
– objekte in naprave tako, da ne ogrožajo virov pitne vode.

V širšem varstvenem pasu je obvezno:
1. graditi
– vodotesno javno in interno kanalizacijsko omrežje in priključiti nanj vse objekte; vodotesnost mora izvajalec dokazati z atestom,
– greznice za individualne stanovanjske obekte, pri katerih ni možno odvajati fekalne vode v javno kanalizacijo skladno s strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic; te greznice so začasne, in sicer do zgraditve nove javne kanalizacije,
– urejene nepropustne manipulacijske površine z odvodom meteornih voda v kanalizacijo (ali prek maščobnika v ponikovalnico),
– lovilne sklede za obstoječa skladišča za nevarne snovi, kamor je možno ujeti tudi rabljeno požarno vodo,
2. odvajati
– v kanalizacijo odpadne (komunalne) in tehnološke vode,
3. opremiti
– ceste z ustrezno signalizacijo (opozorilne table),
4. sanirati
– obstoječa skladišča nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi, ki niso zgrajena skladno s predpisi o gradnji le-teh,
5. izvajati
– rekonstrukcije obstoječih cest tako, da v primeru nesreč morebitne razlite tekočine ne morejo ponikati v podtalnico.

Vodnogospodarske in druge posege v vodotoke na območju varstvenih pasov je treba izvajati tako, da ne bo ogrožen vodni vir.

Hitrost vozil, ki prevažajo nafto, naftne derivate, nevarne in škodljive snovi, po cestah na območju širšega varstvenga pasu, je omejena na 40 km/h.

Varstveni pasovi vodnih virov se označijo z opozorilnimi tablami. Table se postavijo na meji pasu ob cestah in poteh.

O režimu opravljanja z zemljišči in gozdovi v posameznih varstvenih pasovih obvestijo njihove lastnike pristojne službe Občine Slovenske Konjice.

Občina Slovenjske Konjice uvede in vodi kataster skladišč nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi in drugih nevarnih onesnaževalcev, ki so v območju varstvenih pasov pitne vode.
Ta mora biti izdelan v rokih in po metodologiji, ki jo predpišejo predlogi sanacijskih ukrepov.

1. Nadzor nad izvajanjem ukrepov na zavarovanih območjih izvajajo:
– pooblaščene institucije za izvajanje kontrole nad kvaliteto pitne vode in stanjem objektov in naprav za oskrbo pitne vode ter varovanih področij,
– inšpekcijski organi, predvsem inšpekcija za okolje, kmetijska inšpekcija in zdravstvena inšpekcija z izdajanjem soglasij in dovoljenj ter neposrednega inšpekcijskega nadzora,
– upravni delavci na področju upravnih postopkov izdajanja lokacijskih in gradbenih dovoljenj za posege v prostor na območju varovanih področij vodnih virov,
– upravljalci javnih in lokalnih vodovodnih sistemov,
– uporabniki pitne vode.
2. Nadzor se izvaja nad:
– stanjem zemljišč, objektov, prometnic in vodotokov,
– dokumentacijo za izvajanje posegov v prostoru zavarovanih območij,
– predpisanimi postopki in izvajanjem zaščitnih ukrepov na objektih in manipulativnih prostorih,
– izvajanjem omejitev pri rabi prostora na zavarovanih področjih v prostorskem planu oziroma v upravnem postopku pridobitve lokacijskega in gradbenega dovoljenja.

Za ugotovitev in določitev onesnaževalcev ter uspešno sanacijo obstoječega stanja v varstvenih pasovih virov pitne vode je potrebno izdelati predlog sanacijskih ukrepov. Po naročilu Občine Slovenske Konjice jih izdela za to področje strokovno usposobljena institucija, potrdi pa jih občinski svet v roku dveh let po uveljavitvi tega odloka.
Onesnaževalci v varstvenih pasovih in občina kot nosilec razvoja komunalne infrastrukture morajo na podlagi sanacijskih ukrepov izdelati sanacijske programe, ki morajo vsebovati tehnično rešitev sanacije, koncept financiranja, roke za izvedbo in ostale obveznosti. Sanacijski programi morajo biti izdelani v roku treh let po uveljavitvi tega odloka. Sanacijske programe predpišejo pristojne strokovne službe, inspekcijke sluzbe pa opravljajo nadzor nad izvajanjem le-teh.
Sredstva za izdelavo sanacijskih programov ter njihovo izvedbo zagotavljajo onesnaževalci za svoje programe in Občina Slovenske Konjice za sanacijo v smislu ekološke sanacije nelegalnih odlagališč in izgradnje komunalne in druge potrebne infrastrukture. Izvajanje sanacijskih programov mora biti vključeno v letne plane onesnaževalcev in občinski proračun.

Uveljavljanje varovalnega režima na zavarovanih območjih se uresničuje:
– z izvajanjem postopkov sanacije objektov, naprav, prometnic in zemljišča na področju varstvenih pasov vodnih virov,
– s predpisovanjem pogojev sanitarne zaščite v lokacijskih postopkih za objekte, ki se predvide vajo v varstvenem pasu,
– z nadzorom in inšpekcijo nad izvajanjem zaščitnih in drugih ukrepov v zavarovanem območju vodnega vira,
– z omejevanjem izkoriščanja kmetijskih površin in drugih naravnih virov (gramoz, vodne količine).
Uveljavljanje varovalnega režima prične v roku 8 dni po uveljavitvi tega odloka, dolžne so ga uveljavljati vse upravne službe, ki izvajajo upravne postopke na območju Občine Slovenjske Konjice.

Z denarno kaznijo od 20.000 do 120.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki krši določila 6., 8., 9., 10., 11., 13., 14. in 15. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo od 10.000 do 40.000 SIT se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo od 5.000 do 50.000 SIT se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Kdor krši s tem odlokom določeno stanje, nosi tudi vse stroške za vzpostavitev v prvotno stanje.

Upravljalci vodovodov morajo v dveh letih po uveljavitvi tega odloka urediti najožje varstvene pasove zajetja, s katerim upravljajo na način, kot to določa 6. člen tega odloka.

Za vse posege v varstvenih pasovih, ki jih omogoča in dovoljuje ta odlok, mora za izdajo lokacijskega dovoljenja investitor pridobiti oceno vpliva posega na vir pitne vode pri pooblaščeni organizaciji, ki spremlja kakovost vode na območju Občine Slovenjske Konjice. Ocena je podlaga za izdajo soglasja pristojne zdravstvene inšpekcije.

Če se z ukrepi iz ožjega varstvenega pasu omeji obstoječe izkoriščanje kmetijskega zemljišča, je lastnik kmetijskega zemljišča upravičen do odškodnine po splošnih predpisih o odškodnini.
Breme omejitve rabe zemljišča se lahko vpiše v zemljiško knjigo na osnovi ugotovljenega javnega interesa, usklajenih planskih dokumentov in izplačane odškodnine iz prvega odstavka tega člena.
Odškodnino je dolžan poravnati upravljalec vodovoda (koncesionar). Le temu mora biti ob ceni pitne vode zagotovljen vir sredstev (ekološka taksa).
Strokovni kriteriji se opredelijo v skladu z uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih krmil v tla (Uradni list RS, št. 68/96) ter z uredbo o mejnih, opazovanih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh (Uradni list RS, št. 68/96).

Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljati odlok o varstvenem območju izvirov pitne vode v Žičah in Zrečah (Uradni list SRS, št. 19/73) in sicer za območje, ki se ureja s tem odlokom.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.