Na podlagi 21., 29. in 61. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97 70/97 in 10/98), 3. in 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87 ter Uradni list RS, št. 5/90, 10/91, 13/93 in 66/93), 3., 4. in 7. člena odloka o gospodarskih javnih službah na območju Občine Zreče (Uradni list RS, št. 38/96), 20. in 62. člena statuta Občine Zreče (Uradni list RS, št. 30/95, 48/95, 1/98 in 53/98) je Občinski svet občine Zreče na seji dne 28. septembra 1998 sprejel
O D L O K
o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Zreče
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se urejajo pogoji dobave in način oskrbe s pitno vodo iz javnih vodovodov, gospodarjenje z napravami in objekti ter pravice, dolžnosti in odgovornosti upravljavcev in uporabnikov z dobavo in odjemom pitne vode.
2. člen
Javni vodovod je vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki zagotavlja oskrbo:
– najmanj pet gospodinjstev ali dvajset ljudi in je v upravljanju upravljavca,
– javnih objektov,
– objektov, namenjenih gostinski ali prehrambeni dejavnosti in
– javnih prometnih sredstev.
3. člen
Uporabnik pitne vode je vsaka fizična ali pravna oseba, ki uporablja vodo iz javnega vodovodnega omrežja ali koristi hidrantno omrežje – požarno vodo (v nadaljevanju: uporabnik).
4. člen
Za upravljanje z objekti in z napravami za oskrbo s pitno vodo v Občini Zreče se pooblastijo krajevne skupnosti in sicer:
– KS Gorenje za upravljanje vodovoda Gorenje, ki napaja Gorenje, Padeški vrh in Koroško vas,
– KS Resnik za upravljanje vodovoda Resnik,
– KS Skomarje za upravljanje vodovoda Skomarje,
– KS Stranice za upravljanje vodovodov Stranice 1 in 2, ki napajata območje celotne krajevne skupnosti,
– KS Zreče za upravljanje vodovodov Zreče 1 in 2, ki napajata naselja Boharina, Dobrovlje, Loška gora pri Zrečah, Osredek pri Zrečah, Radana vas in Zreče ter vodovod Brinjeva gora in vodovod Zlakova.
Krajevne skupnosti morajo ob prevzemu objektov in naprav podati izjavo, da izpolnjujejo pogoje pravilnika o oskrbi s pitno vodo in pravilnika o zdravstveni ustreznosti pitne vode.
Za upravljanje z vodovodnim omrežjem sklene Občina Zreče s posamezno krajevno skupnostjo pogodbo o upravljanju, s katero določi pogoje, ki jih mora izpolnjevati upravljavec ter pravice in obveznosti upravljavca.
Krajevne skupnosti, ki prevzamejo upravljanje vodovodov od vaških skupnosti, sklenejo z dosedanjimi upravljavci pogodbo o prevzemu v upravljanje.
5. člen
Naprave in objekti, za zajemanje in dovajanje pitne vode se glede na odgovornost vzdrževanja delijo na naprave in objekte upravljavca ter na naprave in objekte uporabnika.
II. NAPRAVE UPORABNIKOV IN UPRAVLJAVCEV
6. člen
Naprave za katere je upravljavcu odgovoren uporabnik, so:
– vodomerni jašek ter hišna instalacija,
– interno hidrantno omrežje s pripadajočimi napravami, vodomerom oziroma pogodbeno določenim mestom,
– spojna cev od primarnega ali sekundarnega vodovodnega omrežja vključno z vodomerom.
7. člen
Naprave in objekti za katere je odgovoren upravljavec so:
a) magistralni objekti in naprave:
– tranzitni cevovodi od črpališča ali zajetja do primarnega omrežja;
– vodna črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice,
b) primarni objekti in naprave:
– naprave za čiščenje in pripravo vode na primarnem omrežju,
– vodnjaki,
– naprave za predelavo in kondiciranje,
– vodohrani,
– cevovodi od črpališča ali zajetja do sekundarnega vodovodnega omrežja in vodohranov,
– cevovodi med posameznimi stanovanjskimi in drugimi območji v ureditvenem območju naselja;
c) sekundarni objekti in naprave:
– omrežje in naprave za neposredno priključevanje uporabnikov na stanovanjskem ali drugem območju;
– hidrantno omrežje,
– omrežje za vzdrževanje javnih površin.
8. člen
Naprave in objekte za oskrbo s pitno vodo delimo glede na rabo na:
a) naprave in objekte individualne rabe,
b) naprave in objekte skupne rabe.
Naprave in objekti za oskrbo prebivalstva s požarno vodo ter omrežje za vzdrževanje javnih površin so objekti skupne rabe. Vsi ostali objekti in naprave pa so objekti individualne rabe.
9. člen
Upravljavec je dolžan voditi kataster vodovodnega omrežja, ki mora vsebovati seznam in lego objektov in naprav iz 7. člena tega odloka.
Upravljavec je dolžan voditi register vodovodnih priključkov in hidrantnih mest.
III. PRIKLJUČITEV NA VODOVODNO OMREŽJE
10. člen
Za priključitev na vodovodno omrežje si mora uporabnik pridobiti soglasje upravljavca.
Upravljavec izda soglasje k izdaji lokacijskega dovoljenja in dokončno soglasje k projektu.
Uporabnik je k vlogi za izdajo soglasja dolžan priložiti projektno dokumentacijo na vpogled do izdaje soglasja.
Za dokončno soglasje pred izdajo uporabnega dovoljenja je uporabnik dolžan podati izjavo o tehnično pravilni izvedbi interne vodovodne instalacije.
Uporabnik, ki prosi za izdajo soglasja za gradnjo objekta, ki ima vpliv na objekte in naprave za pitno vodo, mora podati upravljavcu tudi podatke o tehnoloških odpadkih oziroma nevarnih snoveh.
11. člen
Upravljavec je dolžan izdati soglasje za vodovodni priključek, če uporabnik k svoji vlogi predloži ustrezno tehnično dokumentacijo in če razmere na območju na katerega se uporabnik priključuje, dovoljujejo novo potrošnjo.
V primeru, da razmere ne dovoljujejo novih priključkov, je upravljavec dolžan uporabnika seznaniti o razmerah ter pogojih, pod katerimi bi bila priključitev možna.
12. člen
Pri izdaji soglasja za priključitev objekta na vodovodno omrežje mora upravljavec določiti:
– minimalne odmike objektov od vodovodnega omrežja,
– pogoje in navodila za zaščito vodovodnega omrežja pred vplivom ostalih objektov, predvsem novogradenj,
– pogoji glede trase, globine in profila priključnega omrežja,
– profil vodomera,
– lokacijo, obliko in velikost vodomernega jaška,
– posebne zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani na območju podtalnice, zajetij vodnih virov ali predvidenih za zajem pitne vode,
– pogoje križanja komunalnih vodov z vodovodnim omrežjem,
– mesto priključitve na naprave in objekte za katere je odgovoren upravljavec in
– pogoje zunanje ureditve objektov na mestih, kjer je predvidena trasa vodovoda.
13. člen
Uporabnik si mora poleg soglasja upravljavca za priključitev objekta na vodovodno omrežje, pridobiti tudi soglasje lastnikov oziroma uporabnikov zemljišč, po katerih poteka priključna trasa.
14. člen
Uporabnik si mora pridobiti soglasje upravljavca za vse gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije, ki bi imele zaradi svoje lokacije posledice ali vpliv na objekte in naprave za pitno vodo.
15. člen
Soglasje za priključek na vodovodno omrežje je lahko tudi začasno. Začasni odjemalec je lahko vsaka fizična in pravna oseba, ki potrebuje vodo le začasno.
Ob izdaji začasnega soglasja upravljavec določi poleg ostalih pogojev tudi rok odstranitve začasnega priključka.
16. člen
Upravljavec je dolžan izvesti priključke uporabniku na vodovodno omrežje pod pogojem, da je uporabnik izpolnil pogoje soglasja, da je poravnal predpisano priključno takso ter, da je predložil upravljavcu izjavo o brezhibnosti interne vodovodne instalacije.
17. člen
Vodovodni priključek je spojna cev od glavnega voda ali sekundarnega vodovodnega omrežja vključno z vodomerom.
Vodovodni priključek izdela upravljavec na stroške uporabnika, po končani gradnji pa ga uporabnik brezplačno prenese v upravljanje upravljavcu.
Stroški vzdrževanja priključka in stroški vzdrževanja vodomera so zajeti v števnini, ki se zaračunava ob ceni vode.
Ob prevzemu vodovodnega priključka v upravljanje, upravljavec namesti njegovo oznako – črtno kodo.
18. člen
Vodovodni priključek se izvede praviloma za vsak objekt uporabnika posebej, pri čemer se mora upoštevati velikost in namembnost objekta ter količina porabljene vode.
19. člen
Vsa dela na javnem vodovodnem omrežju izvaja in nadzira upravljavec.
Vsa dela na hišnih priključkih izvaja in nadzira upravljavec.
IV. JAVNI HIDRANTI
20. člen
Hidranti na javnem vodovodnem omrežju so namenjeni predvsem požarni varnosti ter morajo biti vsak čas dostopni in v brezhibnem stanju. Podatke o hidrantih in o vseh spremembah na njih posreduje upravljavec vodovoda pristojni gasilski enoti.
21. člen
Hidranti se smejo uporabljati za gašenje požara in za druge intervencije ob naravnih in drugih nesrečah brez poprejšnjega soglasja upravljavca.
O uporabi hidranta mora uporabnik naknadno obvestiti upravljavca, o trajanju odvzema vode in o morebitnih pomanjkljivostih, ki jih je opazil pri odvzemu vode.
Upravljavec po prejemu obvestila pregleda stanje hidranta.
Uporabnik odgovarja za škodo, ki je nastala na hidrantu po njegovi krivdi.
Hidranti se smejo uporabljati v primeru suše le s soglasjem upravljavca. Za uporabo vode iz hidrantov mora imeti uporabnik svoj tehnično brezhiben hidrantni nastavek, ki je registriran pri upravljavcu.
22. člen
Hidrante, ki so vgrajeni v interni inštalaciji ali v industrijskih objektih in se pretok vode ne registrira z vodomerom, mora plombirati upravljavec vodovoda in morajo biti dostopni ob vsakem času.
Plombo se sme odstraniti le, če pride do požara ali drugih primerov višje sile.
Če uporabnik o odstranitvi plombe ne obvesti upravljavca vodovoda, se šteje, da je odvzem vode registriran v času od zadnje kontrole plombiranja do ugotovitve takega stanja. Upravljavec vodovoda ima v tem primeru pravico zaračunati vso porabljeno vodo.
V. VODOMERI
23. člen
Vodomer je sestavni del vodovodnega priključka, namenjen pa je za obračun porabe vode. Vsak vodovodni priključek mora biti opremljen z vodomerom.
Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer ter napeljavo od vhoda v zgradbo do vodomera, če se le-ta nahaja v zgradbi, na svoje stroške v skladu z veljavnimi sanitarno tehničnimi predpisi, navodili in pogoji soglasja upravljavca. Prostor, v katerem je vgrajen vodomer, je tipski jašek, ki ga določi upravljavec in mora biti zunaj objekta ter mora biti dostopen pooblaščenim delavcem upravljavca vodovoda.
24. člen
Dela z nameščanjem, premeščanjem in vzdrževanjem vodomerov, kot tudi nadzor, lahko opravlja samo upravljavec.
Tip, velikost in mesto vgraditve vodomera, katere določi upravljavec vodovoda, morajo biti razvidni iz dokumentacije za izdajo soglasja.
Vsak vodomer mora biti pregledan in žigosan skladno s predpisi Urada RS za standardizacijo in meroslovje.
Stroški prve nabave in namestitve vodomera bremenijo uporabnika.
Uporabniki, ki so že priključeni na javni vodovod in plačujejo pavšalno vodarino, so dolžni v roku dveh let vgraditi vodomer na zahtevo upravljavca, skladno z zahtevami iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena in z določili drugega odstavka 23. člena.
Uporabnik ne sme brez soglasja upravljavca izvesti prestavitve vodomera, zamenjavo ali druga dela na vodomeru.
25. člen
V hišni instalaciji so lahko montirani tudi interni vodomeri, ki pa služijo uporabniku za interno porazdelitev potrošnje vode oziroma kontrolo.
26. člen
Uporabnik je dolžan vsako okvaro na vodovodnem priključku ali vodomeru takoj prijaviti upravljavcu vodovoda. Če so okvare nastale po krivdi uporabnika ali če le-ta ni takoj prijavil okvare, nosi stroške popravila oziroma zamenjave uporabnik. Prav tako uporabnik nosi vse stroške nastale škode.
Uporabnik lahko od upravljavca zahteva kontrolo točnosti vodomera. Če vodomer deluje v mejah točnosti, nosi stroške preizkusa uporabnik, v nasprotnem primeru pa upravljavec.
27. člen
Stroški nastalih okvar na vodovodnem priključku in vodomeru po krivdi uporabnika, bremenijo uporabnika oziroma lastnika objekta.
VI. NADZOR, TEHNIČNI PREGLED IN PREVZEM V UPRAVLJANJE
28. člen
Vse vodovodne naprave, ki so še v gradnji ali rekonstrukciji nadzira lastnik ali strokovno usposobljena organizacija, ki jo izbere upravljavec.
Upravljavec ima v primeru, da sam ne vrši nadzora nad gradnjo ali rekonstrukcijo, pravico opravljati dodatni nadzor nad izvajanjem del.
Dodatni nadzor s strani bodočega upravljavca obsega preverjanje izpolnjevanja pogojev oziroma določil tega odloka in tehničnega pravilnika o javnem vodovodu. Če pri gradnji objekta niso bili upoštevani vsi zahtevani pogoji, upravljavec ne prevzame naprave v upravljanje, dokler niso odpravljene vse pomanjkljivosti.
29. člen
Pri tehničnem pregledu objekta se preverijo zahtevani pogoji iz prejšnjega člena s strani pooblaščenega predstavnika upravljavca.
Po opravljenem tehničnem pregledu upravljavec z datumom izdaje uporabnega dovoljenja prevzame objekt v upravljanje.
30. člen
Za prevzem javnih vodovodov v en sistem in upravljanje pooblaščenemu upravljavcu po tem odloku, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1. Vodovod, ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, kataster, evidenco priključkov in hidrantov, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, urejena lastninska razmerja, zaščito vodnega vira, laboratorijske analize kvalitete pitne vode);
2. Vsi vgrajeni obračunski vodomeri morajo biti pregledani in žigosani skladno s predpisi;
3. Izračunani morajo biti stroški obratovanja vodovoda in stroški v zvezi s prevzemom;
4. Sprejet in ocenjen mora biti program sanacije, avtomatizacije in razvoja vodovoda, ki se prevzema in zanj izdelan predračun;
5. Izračunana in sprejeta mora biti enotna ali diferencirana cena, ki upravljavcu omogoča nemoteno upravljanje prevzetih naprav;
6. Postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji (dokumentacije, evidence, knjigovodski podatki, blagajniški podatki, listine o lastništvu, podatki o terjatvah in dolgovih indr.);
7. Prevzem mora potrditi pristojni organ upravljavca, preda pa ga organ dosedanjega upravljavca.
Kolikor ob prevzemu niso izpolnjeni vsi navedeni pogoji, se to zapiše v primopredajni zapisnik in se določijo roki, v katerih mora dosedanji upravljavec določene pogoje izpolniti.
VII. ODČITAVANJE IN OBRAČUN
31. člen
Uporabnik pitne vode iz omrežja javnega vodovoda plačuje količino porabljene vode v m3 po stanju odčitanem na vodomeru vodovodnega priključka. Uporabnik poleg dejanske porabe vode plačuje tudi prispevek na priključno moč, števnino, republiški in občinski davek ter državno takso. Plačilo za oskrbo s pitno vodo je prihodek upravljavca in se nakaže na njegov žiro račun. Upravljavec je dolžan odvesti državno takso v skladu z uredbo Vlade RS o taksi za obremenjevanje vode.
Stanje na vodomeru odčitava upravljavec vodovoda oziroma od upravljavca pooblaščena oseba za vse uporabnike vsak mesec. Upravljavec lahko določi tudi drugače.
V objektih kjer je poleg gospodinjstev prijavljena tudi gospodarska dejavnost in izveden samo en priključek, uporabnik sklene z upravljavcem posebno pogodbo o meritvi porabljene vode. Osnova za ugotovitev deleža porabe vode iz gospodinjstva je povprečna poraba vode na osebo. Kolikor se pogodba ne sklene, se obračunava poraba vode po gospodarski tarifi za celoten objekt.
Upravljavec mora sredstva, pridobljena s plačili za porabljeno vodo, voditi namensko ločeno. Tako pridobljena sredstva se uporabljajo namensko.
32. člen
V skladu z dogovorom med upravljavcem in investitorji, se uporabniki vode iz vodovodnega omrežja, ki so ga sami financirali, lahko oprostijo plačila vodarine za določen čas, ki ga določita upravljavec in uporabniki, v celoti ali v znižanem znesku. Uporabniki pa so dolžni plačati števnino in državno takso.
33. člen
Ceno m3 vode, priključno moč in števnino, določi upravljavec skladno s predpisi o oblikovanju cen komunalnih storitev in s soglasjem občinskega sveta.
34. člen
V primeru, da je v objektu več uporabnikov vode, ti določajo z medsebojnim sporazumom osebo, ki sprejema in skrbi za poravnavo računov.
Interna delitev in zaračunavanje vode posameznim uporabnikom iz prejšnjega odstavka ni v pristojnosti upravljavca vodovoda.
35. člen
V primeru, da upravljavec ali uporabnik ugotovi, da je vodomer v okvari in ni mogoče odčitati porabe vode, se obračuna za čas okvare pavšalna poraba vode.
36. člen
Uporabnik je dolžan poravnati upravljavcu vodarino v 15 dneh po izstavitvi računa.
V primeru, da uporabnik ne poravna vodarine v določenem roku po prejemu računa, ga je upravljavec dolžan opomniti. V opominu mora določiti dodaten rok in opozoriti uporabnika na posledice neplačila. Po izteku roka, določenega v opominu, upravljavec brez predhodnega opozorila prekine dobavo vode.
Uporabnik lahko zoper račun za porabljeno vodo v roku 8 dni po prejemu računa vloži pisni ugovor, če meni, da mu vodarina ni pravilno odmerjena.
Ugovor ne zadrži plačila računa.
VIII. VARČEVANJE Z VODO
37. člen
Upravljavec je dolžan:
– sistematično in strokovno zmanjševati količino neregistrirane vode (redna sanacija vodovodnega omrežja in redna zamenjava vodomerov),
– voditi optimalno energetsko porabo pri črpanju vode.
38. člen
Uporabniki so dolžni vodo iz vodovodnega omrežja varčno trošiti.
Upravljavec je dolžan porabo vode nadzirati in sme omejiti čezmerno rabo, za kar izda navodilo za racionalno uporabo vode.
39. člen
V primeru pomanjkanja pitne vode v omrežju, lahko župan Občine Zreče izda sklep o varčevanju s pitno vodo, v katerem določi stopnjo varčevanja in posamezne prepovedi za uporabo vode.
Uporabnik je dolžan upoštevati določila tega sklepa.
40. člen
Upravljavec ali pooblaščena oseba s strani upravljavca nosi vse stroške poškodbe cevovodov in po malomarnosti izpuščene vode pri priključevanju ali rekonstrukciji na vodovodni mreži ter vse stroške iztoka vode eno uro po ugotovitvi ali prijavi poškodbe na cevovodu.
41. člen
V primeru višje sile, kot so potres, požar, suša, onesnaževanje vodnih virov, izpad energije, velike okvare in podobno ima upravljavec pravico brez povračila škode prekiniti ali zmanjšati dobavo vode, mora pa postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take primere. Upravljavec mora skrbeti predvsem za prednostno preskrbo z vodo osnovnih življenjskih potreb občanov in požarno varnost.
42. člen
Uporabniki vode, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo isti vodni vir kot javni vodovod, so pri nastopu višje sile dolžni po potrebi zmanjšati uporabo vodnega vira ali dati svoje črpališče na razpolago za prednostno preskrbo osnovnih življenjskih potreb občanov in požarno varnost.
IX. PREKINITEV DOBAVE VODE
43. člen
Upravljavec lahko na stroške uporabnika brez odpovedi prekine z dobavo pitne vode v naslednjih primerih:
– če hišna instalacija uporabnika ni brezhibna in je zaradi te instalacije ogrožena kvaliteta pitne vode,
– v omrežju javnega vodovoda,
– če je bil priključek na vodovodno omrežje izdelan brez soglasja oziroma v nasprotju s soglasjem upravljavca,
– če uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno instalacijo,
– če notranje instalacije in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik oviranja noče odstraniti,
– če uporabnik onemogoča upravljavcu odčitavanje in pregled vodomera ter hišne instalacije,
– če uporabnik brez soglasja upravljavca opravlja posege v naprave in objekte, ki jih ima v upravljanju upravljavec,
– če uporabnik krši navodila, priporočila in predpise o varčevanju z vodo v izrednih primerih (redukcije),
– če uporabnik ne dopusti upravljavcu opravljati nujnih vzdrževalnih del na javnem vodovodu,
– če uporabnik ne dovoli vgraditve ali zamenjave vodomera,
– če uporabnik brez privolitve upravljavca odstrani plombo (na vodomeru, hidrantu itd.) ali kako drugače spremeni način izvedbe priključka,
– če je ugotovljeno, da je uporabnik priključen na vodni vir, ki ni v upravljanju upravljavca,
– če uporabnik ne plača računa za dobavo vode.
Če uporabnik želi, da se mu začasno prekine dobava vode, je upravljavec to tudi dolžan storiti.
Stroške začasne prekinitve dobave vode plača uporabnik.
44. člen
Upravljavec ima pravico prekiniti dobavo vode za krajši čas zaradi planiranih vzdrževalnih ali investicijskih del na omrežju ali nepredvidenih okvar.
V primeru iz prejšnjega odstavka je upravljavec dolžan na krajevno običajen način (lokalni radio in lokalni časopis) obvestiti uporabnike na katere vpliva prekinitev, v nasprotnem primeru je dolžan zagotoviti vodo na drug ustrezen način.
V izrednih primerih in na podlagi strokovnega mnenja zavoda za zdravstveno varstvo je upravljavec dolžan obveščati uporabnike o obveznosti prekuhavanja vode kot preventivnem zdravstvenem ukrepu.
X. OBVEZNOSTI IN NALOGE UPRAVLJAVCA IN UPORABNIKOV
45. člen
Upravljavec ima pri oskrbi s pitno vodo predvsem naslednje obveznosti:
– izdelati dolgoročni plan zagotavljanja pitne vode, ki ga predloži v potrditev občinskemu svetu,
– v okviru sprejetega programa vodooskrbe skrbeti za zadostno količino zdrave pitne vode,
– redno kontrolirati in izvajati ukrepe za zagotavljanje higiensko neoporečne pitne vode z upoštevanjem ukrepov za zavarovanje vodnih virov v skladu s predpisi,
– redno vzdrževati in kontrolirati objekte in naprave za pitno vodo ter gospodarno ravnati z objekti in napravami,
– vzdrževati okolico vodovodnih objektov,
– vgrajevati hidrante na dostopnih mestih, jih primerno označevati in redno vzdrževati,
– obveščati uporabnike o prekinitvah dobave vode preko lokalnih sredstev javnega obveščanja,
– obveščati občinske pristojne organe o izrednih razmerah na vodovodnih omrežjih,
– skrbeti za redno odčitavanje in obračunavanje porabljene vode,
– skrbeti za redno vzdrževanje in zamenjavo vodomerov,
– izdajati soglasja v skladu z določbami tega odloka,
– opravljati druga dela, ki so povezana z vzdrževanjem in obnavljanjem vodovodnega sistema.
46. člen
Obveznosti uporabnika so:
– redno vzdrževati naprave in objekte, ki so v upravljanju uporabnika,
– omogočiti dostop do vodovodnih objektov in naprav,
– javljati upravljavcu napake, poškodbe na glavnem omrežju ali vodovodnih priključkih,
– upoštevati navodila o gospodarnem ravnanju z vodo ter varčevati v času izrednih razmer,
– vzdrževati oznako vodomera – črtno kodo.
– za posege na vodovodnih objektih in napravah ter za priključitev na omrežje pridobiti soglasje upravljavca.
XI. KAZENSKE DOLOČBE
47. člen
Z denarno kaznijo najmanj 30.000 tolarjev se kaznuje upravljavec javnega vodovoda:
1. če ne vzdržuje hidrantnega omrežja v skladu z določbami pogodbe,
2. če izvede priključek uporabniku, ki ni izpolnil pogojev soglasja ali ni plačal priključne takse (16. člen),
3. če ne upošteva sprejetega sklepa o prednostnem zadovoljevanju uporabnikov vode (39. člen),
4. če zaradi planiranih del na javnem vodovodu začasno prekine dobavo pitne vode, pa o tem predhodno ne obvesti uporabnikov (drugega odstavka 44. člena).
Z denarno kaznijo najmanj 8.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba upravljavca javnega vodovoda.
48. člen
Z denarno kaznijo najmanj 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba ali samostojni podjetnik:
1. če odvzame vodo iz hidranta brez soglasja upravljavca, razen v primeru požara,
2. če se priključi na javno omrežje brez soglasja (10. člen),
3. če ne zgradi in ne vzdržuje prostora za vodomer ali če ne omogoči delavcem upravljavca kontrole vodomera in odčitavanja (drugega odstavek 23. člena),
4. če ne upošteva navodil in sklepov glede varčnega trošenja pitne vode (38. in 39. člen),
5. če ne prijavi okvare na priključku oziroma, če ne odpravi okvare na interni instalaciji (tretja alinea 46. člena),
6. če ne vzdržuje oznake vodomera – črtno kodo (peta alinea 46. člena).
Z denarno kaznijo 8.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
49. člen
Z denarno kaznijo 8.000 tolarjev se kaznuje za prekršek takoj na mestu posameznik, ki stori kakšno dejanje iz 47. člena.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
50. člen
Upravljavec prevzame v upravljanje premoženje, sredstva, evidence, pravice, obveznosti in druge podatke iz 30. člena tega odloka z dnem podpisa pogodbe o upravljanju.
Upravljavec, ki prevzame izvajanje gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo na območju Občine Zreče na podlagi tega odloka od drugega upravljavca (vaške skupnosti), ne prevzame odgovornosti in finančnih ali drugih bremen za stanje na področju preskrbe s pitno vodo, nastalo do dneva prevzema gospodarske javne službe.
S prevzemom gospodarske javne službe prevzame upravljavec odgovornost, da na svoje stroške skrbi za redna, izredna in investicijska vzdrževalna dela na objektih in napravah ter za vse investicijske naložbe.
51. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe in pooblaščena oseba za izvajanje lokalnega nadzora.
52. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 324-06-03/97/98
Zreče, dne 28. septembra 1998.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Zreče
Gorazd Korošec, dipl. ek. l. r.
