Ustavno sodišče je v postopku za preizkus zahteve Državnega sveta Republike Slovenije na seji dne 14. oktobra 1998

1. Izvrševanje 1. in 2. točke prvega odstavka 102. člena zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98) se do končne odločitve ustavnega sodišča zadrži.
2. Začasno zadržanje iz 1. točke tega sklepa začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.
3. Do končne odločitve ustavnega sodišča se glede omejitev izvršbe na plačo, pokojnino, nadomestilo plače in druge prejemke uporabljajo ustrezne določbe zakona o izvršilnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 20/78, 6/82, 74/87, 57/89, 20/90, 27/90).

1. Predlagatelj izpodbija določbe tretjega odstavka 46. člena (možnost izvršitve pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi), tretjega odstavka 85. člena (prehod nevarnosti za uničenje stvari, izročene v hrambo), 1. in 2. točke 102. člena (omejitve izvršbe na plačo in druge osebne prejemke), prvega odstavka 146. člena, 151. člena, drugega odstavka 226. člena (denarne kazni) ter 280. do 298. člena zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Ob tem ustavnemu sodišču predlaga, da zaradi grozečih težko popravljivih škodljivih posledic do sprejema dokončne odločitve začasno zadrži izvajanje zakona.
2. V skladu z določbo 39. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) sme ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev zakona, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice.
3. V 102. členu ZIZ določa omejitve izvršbe na plačo, nadomestilo plače, pokojnino in druge osebne prejemke; za poplačilo denarne terjatve lahko upnik praviloma poseže na dve tretjini dolžnikovega prejemka, vendar tako, da dolžniku ostane vsaj zajamčena plača. Po mnenju predlagatelja tako velik obseg izvršbe pretirano prizadene dolžnika in s tem predstavlja kršitev 22. člena ustave, ki zagotavlja enako varstvo pravic. Navedena ureditev predstavlja novost glede na doslej veljavno ureditev po zakonu o izvršilnem postopku (v nadaljevanju: ZIP), ki v skladu s 93. členom omogoča izvršbo le na eno tretjino plače (oziroma za določene terjatve do polovice plače). Ustavno sodišče ugotavlja, da bi izvrševanje navedene določbe zakona lahko povzročilo nepopravljive škodljive posledice. Če bi se izpodbijana določba začela izvrševati, ustavno sodišče pa bi v postopku ocene ustavnosti te določbe ugotovilo, da ni v skladu z ustavo, dolžnik izplačanega zneska ne bi več mogel zahtevati nazaj, izpodbijana odločba ZIZ pa omogoča zelo dalekosežen poseg v dolžnikovo premoženje. Nasprotno pa v primeru zadržanja te določbe nepopravljive posledice za upnika ne bi nastale. Upnik bo namreč lahko do končne odločitve ustavnega sodišča izvršbo na dolžnikove osebne prejemke vodil po doslej veljavnih določbah ZIP.
4. Začasno zadržanje 1. in 2. točke prvega odstavka 102. člena ZIZ bi onemogočilo vsakršno izvršbo na prejemke, na katere se nanašajo izpodbijane določbe. Zato je bilo treba na podlagi določbe drugega odstavka 40. člena ZUstS določiti, da se namesto teh določb v času zadržanja uporabljajo prej veljavne določbe zakona o izvršilnem postopku.
5. Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi 39. člena in drugega odstavka 40. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm ter sodnici in sodniki dr. Miroslava Geč-Korošec, dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.