Na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in 26. člena statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 32/95, 33/95, 71/97 in 13/98) je Mestni svet mestne občine Ljubljana na 33. seji dne 24. 9. 1998 sprejel

V odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š6 Stanežiče-Vižmarje (Uradni list SRS, št. 29/89 in Uradni list RS, št. 58/92, 70/95) se na koncu 1. člena pika spremeni v vejico in doda besedilo:

“spremembe in dopolnitve odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š6 Stanežiče-Vižmarje, ki jih je izdelal Genius loci, Inštitut za arhitekturo in urbanizem, Ljubljana, Dunajska 158, pod št. 14/94 v februarju 1998.”

V 2. členu se v besedilu desete alinee črta beseda “- del”.

6. člen odloka se dopolni tako, da se za 3. točko doda 4. točka, ki se glasi:

“4. Meje območij urejanja in morfoloških enot v merilu 1:1000 ter regulacijske karte za posege v prostor v merilu 1:1000 za območji urejanja ŠS 6/8 – del Zgornje Vižmarje in ŠS 6/9 Spodnje Vižmarje; Genius loci, proj. št. 14/94, v februarju 1998.”

V 19.a členu se v prvem odstavku za besedo “Šentvid” postavi vejica in črta veznik “in”; za besedo “Športoprema” se doda besedilo:

“ in ŠS 6/8 – del Zgornje Vižmarje ter ŠS 6/9 Spodnje Vižmarje”.

V 25. členu se na koncu tretje alinee pika nadomesti z vejico in doda četrta alinea, ki se glasi:

“- razmerje med pozidanimi in prostimi površinami ne sme presegati 40:60 v korist prostih površin gradbene parcele”.

41. člen se spremeni tako, da se glasi:

“V območju urejanja ŠS 6/8 – del Zgornje Vižmarje veljajo naslednja posebna merila:

a) Vrste posegov v prostor
Morfološka enota 2A/3
V območju so dovoljeni naslednji posegi:
– dozidave obstoječih objektov,
– adaptacije podstrešij v stanovanja brez spremembe višinskih gabaritov obstoječih objektov,
– rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov, rušitve, nadomestne gradnje ter vzdrževalna dela,
– postavitev reklamnih znamenj, turističnih oznak in spominskih obeležij,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez,
– urejanje zelenic in drugih zunanjih površin.
Morfološke enote 2B/1, 2B/2, 2B/3, 2B/4
V območju so dovoljeni naslednji posegi:
– adaptacije podstrešij v stanovanja brez spremembe višinskih gabaritov obstoječih objektov,
– dozidave krajnih objektov v nizu z oznakami D3, D6 in D8,
– rekonstrukcije, adaptacije in dozidave obstoječih objektov, rušitve, nadomestne gradnje ter vzdrževalna dela,
– postavitev reklamnih znamenj, turističnih oznak in spominskih obeležij,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez,
– urejanje in gradnja zelenic, otroških igrišč in pešpoti.
Morfološka enota 8C/1
V območju je poleg posegov, ki so dovoljeni v morfoloških enotah z oznako 8, dovoljena še gradnja posameznih individualnih stanovanjskih objektov. Pred realizacijo teh posegov je potrebno izdelati strokovno rešitev, s katero se utemelji poseg v prostor (gabaritni pogoji, prometna in komunalna ureditev). Strokovno rešitev naroči lastnik (lastniki) gradbenih parcel, verificira jo pristojna služba za urbanizem.
b) Oblikovanje novogradenj in drugih posegov v prostor:
Morfološke enote 2B/1, 2B/2, 2B/3, 2B/4
Pri adaptacijah podstrešij je možna uporaba strešnih oken, kukrli ali frčade niso dovoljeni.
Dodatna merila:
a) Vrste posegov v prostor:
Morfološka enota 2B/4
Na posebej označeni zeleni površini je možno samo:
– urejanje otroškega igrišča, urejanje zelenih površin,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez.
Morfološka enota 2D/1
Gradnja hlevov ni dovoljena, dovoljene so le adaptacije in vzdrževanje obstoječih.
Morfološke enote 6A/1, 6A/2, 6A/3
Dovoljena je gradnja obrtnih, servisnih, poslovnih in stanovanjskih objektov ter ostali posegi v prostor, določeni v 9.a členu odloka.
Novogradnje in spremembe namembnosti so dovoljene, če ne povzročajo prekomernih motenj v bivalnem okolju, in če niso ekološko sporne.
Parkirne površine je treba zagotoviti na funkcionalnem zemljišču objekta.
V morfološki enoti 6A/2 je posebej določeno območje, ki je namenjeno samo parkiranju.
Na posebej označenih zelenih površinah v morfološki enoti 6A/1 je možno samo:
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez,
– urejanje zelenic in drugih zunanjih površin.
b) Oblikovanje novogradenj in drugih posegov v prostor:
Morfološka enota 2A/2
Možni so prostostoječi stanovanjski objekti, dvojčki ter vrstne hiše.
Maksimalna etažnost je P+1+M.
Naklon streh se prilagaja naklonu obstoječih objektov v ulici.
Morfološka enota 2A/3
Objekte je možno povečati do dvakratnega obstoječega horizontalnega gabarita.
Pri dozidavah je obvezna prilagoditev horizontalnih in vertikalnih gabaritov ter naklona strešin obstoječim.
Morfološka enota 2A/4
Vsi objekti morajo biti enotno oblikovani, kar je treba zagotoviti z enotno urbanistično, prometno in komunalno rešitvijo, ki bo podlaga za izdelavo lokacijske dokumentacije. Dovoljeni so največ trije stavbni tipi, ki naj pri oblikovanju uporabljajo enotne stavbne člene. Najmanjše območje enotne rešitve določi pristojna mestna služba za urbanizem. Stroške za izdelavo enotne rešitve plačajo investitorji. Rešitev verificira pristojna mestna služba za urbanizem.
Maksimalna etažnost je P+M. Strehe morajo biti dvokapnice v naklonu 35° do 40°, kritina opečna ali strešniki temne barve. Ograje morajo biti enake.
Morfološke enote 2B/1, 2B/2, 2B/3, 2B/4
Dozidave krajnih objektov v nizu z oznako D3 so lahko široke maksimalno 3 m, dozidave z oznako D6 6 m, dozidave z oznako D8 pa 8 m. Dozidave morajo biti izvedene po celotni višini objekta in pokrite s streho v isti višini in naklonu kot strehe obstoječih objektov.
Nadstrešnice na vhodni strani objektov so lahko maksimalne dimenzije 2,5 x 5 m. Izvedene morajo biti kot enokapnice z naklonom 15° v smeri od objekta.
Pri prizidavah je potrebno ustrezno urediti obstoječe kabelske elektro omarice, ki se nahajajo na končnih fasadah obstoječih objektov.
Morfološka enota 2D/1
Maksimalna etažnost P+1+M. Tlorisno morajo biti objekti vzdolžno zasnovani, minimalno razmerje med krajšo in daljšo stranico je 1:1,5. Strehe morajo biti dvokapnice v naklonu 35° do 40°, kritina opečna ali strešniki temne barve. Sleme mora biti v vzdolžni smeri.
Morfološke enote 6A/1, 6A/2, 6A/3
Možni so prostostoječi objekti in dvojčki.
Maksimalna etažnost je P+1+M. Maksimalna višina zaključnega venca je 7 m.
Naklon streh se prilagaja naklonu obstoječih objektov v ulici.
c) Parcelacija
Na območjih, kjer odlok oziroma regulacijska karta priporoča novo parcelacijo (2A4), je treba izdelati enotno urbanistično, prometno in komunalno rešitev, ki lahko predlagano parcelacijo tudi spreminja. Dokler le-ta ni izdelana, so možni posamezni posegi v prostor le v skladu s parcelacijo, določeno na regulacijski karti.
č) Varstvo naravne in kulturne dediščine
V območju urejanja se varuje naslednja kulturna in naravna dediščina:
1. kapela v kržišču Tacenske in Medenske ceste,
2. kapela v križišču Vižmarske poti in Tacenske ceste,
3. leseno znamenje ob Vižmarski poti v križišču z Bobnarjevo potjo,
4. leseno znamenje v križišču Tacenske ceste in Breznikove ulice,
5. stavbni kompleks s prostimi zelenimi površinami ter visokodebelnim drevjem (vse lipe) na Medenski cesti št. 6,
6. dva divja kostanja na dvorišču hiše Medenska cesta št. 8,
7. spominska plošča, posvečena štirim žrtvam NOV, Vižmarska pot 22,
8. spominska plošča partizanskemu pesniku Tonetu Pipanu-Črtomiru, Kozlarjeva pot 34.
d) Prometno urejanje
Javne prometnice so odseki, označeni z oznakami C1, C2, C3, interne dostopne prometnice so odseki, označeni s C4, C5. Prečni profili so določeni z regulacijskimi linijami.
Za vse posege znotraj regulacijskih linij prometnic je treba pridobiti soglasje upravljalca cest. Pri novogradnjah in spremembah namembnosti je treba zagotoviti ustrezno število dodatnih parkirnih mest.
Pri urejanju obstoječih cest se upoštevajo dejanske razmere na terenu.
e) Komunalno urejanje
Vsi obstoječi in predvideni vodi morajo imeti zagotovljene predpisane odmike od drugih komunalnih vodov in naprav, odmike od ostalih objektov in drevja ter ustrezni varovalni pas. Omrežje naj praviloma poteka po javnih prometnih površinah in intervencijskih poteh tako, da je omogočeno nemoteno vzdrževanje. Omrežje naj omogoča neposredno priključevanje porabnikov. Pred izdelavo lokacijske dokumentacije je treba ob upoštevanju predhodnih pogojev za posamezne posege v prostor in priključevanje novih porabnikov ter obnovo oziroma gradnjo vodovodov in kanalizacije pridobiti programske rešitve oziroma projektne naloge, ki jih izdela JP Vodovod–Kanalizacija.
Vodovod
Sekundarno vodovodno omrežje je treba dopolniti tako, da bo sposobno prevajati zadostne količine požarne vode in da bo omogočeno direktno priključevanje posameznih objektov. Ob obnovah in novogradnjah vodovodov je treba zagotoviti, da bo hidrantno omrežje dimenzionirano v skladu s pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91).
Vodovodi morajo biti zgrajeni v skladu z geotehničnimi pogoji in iz atestiranih materialov. Pred zasipom novozgrajenih vodovodov mora biti izveden tlačni preizkus.
Kanalizacija
Kanalski sistem na obravnavanem območju je mešan. Nanj se priključujejo komunalne odpadne vode iz hiš in padavinske odpadne vode iz utrjenih javnih površin. Padavinske vode se ponikajo.
Vsi kanali so priključeni na zbiralnik Vižmarje, ki vodi na čistilno napravo Brod.
Sekundarna kanalizacija naj poteka po javnih prometnih površinah in intervencijskih poteh tako, da je omogočeno vzdrževanje kanalov. Pri načrtovanju izrabe prostora je potrebno upoštevati ustrezne odmike od primarnega kanala (2 x 5 m) in sekundarnih kanalov.
Pri načrtovanju in izvedbi kanalizacije je potrebno upoštevati veljavne predpise in pravilnike, ki veljajo za kanalizacijo na območju Ljubljane. Odpadne vode se morajo pred priključkom na javno kanalizacijo očistiti do dovoljene stopnje onesnaženosti, po veljavnih uredbah o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja.
Delavnice ali kurilnice centralnih kurjav na olje morajo imeti lovilce olj.
Priključevanje objektov je možno z direktnim priključkom samo za odtoke iz pritličij in nadstropij. Priključevanje iz kletnih etaž je možno samo preko črpališč. Kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno in v skladu z geotehničnimi pogoji. Pred zasipom novozgrajenih kanalov mora biti izvršen preizkus vodotesnosti.
Toplotna energija
Predvidena je oskrba območja s plinom.
Električno omrežje
V morfološki enoti 6A/3 bo potrebno zaradi povečave obtežbe zgraditi novo TP 10/0,4 kV. Za napajanje dopolnilne gradnje bo potrebno ustrezno ojačati obstoječe nizkonapetostno omrežje.
f) Varovanje okolja
Varstvo pred hrupom
V območju velja III. stopnja varstva pred hrupom skladno z uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95, 66/96).
Varovanje podtalnice
Območje leži v III., deloma v II. varstvenem pasu vodnih virov, zato mora biti v postopku priprave lokacijske dokumentacije za poslovno in gospodarsko dejavnost izdelana ocena o ustreznosti posega. Rezultati ocene so podlaga za dovolitev konkretnega posega v prostor.
Parkirišča, manipulativne in transportne površine morajo biti utrjene, obdane z dvignjenimi robniki in kanalizirane. Odtoki iz teh površin morajo biti opremljeni z lovilci olj.
Odstranjevanje odpadkov
Vse dopustne nevarne snovi morajo biti skladiščene nad terenom. Na posamezni lokaciji se ne sme skladiščiti odpadkov več kot za enkraten odvoz.”

42. člen se spremeni tako, da se glasi:

“V območju urejanja ŠS 6/9 Spodnje Vižmarje veljajo naslednja posebna merila:

a) Vrste posegov v prostor:
Morfološke enote 2B/1, 2B/2 in 2B/3
V območju so dovoljeni naslednji posegi:
– adaptacije podstrešij v stanovanja,
– rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov brez spremembe gabaritov streh, rušitve, nadomestne gradnje ter vzdrževalna dela,
– dozidave krajnih objektov v nizu z oznakami D3 in D6,
– postavitev nadstrešnic na vhodni strani objektov,
– postavitev reklamnih znamenj, turističnih oznak in spominskih obeležij,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez,
– urejanje zelenic, otroških igrišč in pešpoti.
b) Oblikovanje novogradenj in drugih posegov v prostor:
Morfološke enote 2B/1, 2B/2 in 2B/3
Pri adaptacijah podstrešij je možna uporaba strešnih oken, kukrli ali frčade niso dovoljeni.
in dodatna merila:
a) Vrste posegov v prostor:
Morfološka enota 2A/2
Gradnja hlevov ni dovoljena, dovoljene so le adaptacije in vzdrževanje obstoječih.
b) Oblikovanje novogradenj in drugih posegov v prostor:
Morfološka enota 2A/1
Možni so prostostoječi objekti in objekti dvojčki.
Maksimalna etažnost je P+1+M. Strehe morajo biti dvokapnice z naklonom 35° do 40°, kritina opečna ali iz drugačnih strešnikov temne barve.
Morfološka enota 3A/1
Poleg dejavnosti, navedenih v 8.a členu, so dovoljeni tudi prostostoječi stanovanjski objekti ali objekti v nizu, ki tvorijo funkcionalno celoto (stanovanjski objekt-gospodarski objekt). Tlorisno morajo biti objekti zasnovani vzdolžno, minimalno razmerje med krajšo in daljšo stranico je 1:1,5. Maksimalna etažnost je P+M. Strehe morajo biti dvokapnice z naklonom 35° do 40°, kritina opečna ali iz drugačnih strešnikov temne barve. Smer slemena mora biti v vzdolžni smeri.
Morfološka enota 3A/2
Poleg dejavnosti, navedenih v 8.a členu, so dovoljeni tudi prostostoječi stanovanjski objekti, dvojčki ali objekti v nizu.
Maksimalna etažnost je P+1+M. Podstreha se izvede brez kolenčnega zidu. Strehe morajo biti dvokapnice z naklonom 35° do 40°, kritina opečna ali iz drugačnih strešnikov temne barve.
Objekti morajo biti enotno oblikovani, kar je potrebno zagotoviti z enotno urbanistično, komunalno in prometno rešitvijo, ki bo podlaga za izdelavo lokacijske dokumentacije. Najmanjše območje enotne rešitve določi pristojna mestna služba za urbanizem. Stroške za izdelavo enotne rešitve plačajo investitorji.
Morfološke enote 2B/1, 2B/2, 2B/3
Dozidave krajnih objektov v nizu z oznako D3 so lahko široke maksimalno 3 m, dozidave z oznako D6 pa 6 m. Dozidave morajo biti izvedene po celotni višini objekta in pokrite s streho v isti višini in naklonu kot strehe obstoječih objektov.
Nadstrešnice na vhodni strani objektov so lahko maksimalne dimenzije 2,5 x 5 m. Izvedene morajo biti kot enokapnice z naklonom 15° v smeri od objekta.
Pri prizidavah je potrebno ustrezno urediti obstoječe kabelske elektro omarice, ki se nahajajo na končnih fasadah obstoječih objektov.
c) Parcelacija
Na območjih, kjer odlok oziroma regulacijska karta priporoča novo parcelacijo, je treba izdelati enotno urbanistično, prometno in komunalno rešitev, ki lahko predlagano parcelacijo tudi spreminja. Dokler le-ta ni izdelana, so možni posamezni posegi v prostor le v skladu s parcelacijo, določeno na regulacijski karti.
č) Varstvo naravne in kulturne dediščine
V območju urejanja se varuje naslednja kulturna in naravna dediščina:
1. pritlični objekt Tacenska 113 kot etnološka dediščina in
2. skupina dreves na travniku ob cesti Na gaju,
3. oreh za hišo Tacenska 113,
4. sadovnjak v križišču Na Rojah in Taborske ceste kot dendrološka dediščina.
d) Prometno urejanje
Javne prometnice so odseki, označeni z oznakami C1, C2, C3, interne dostopne prometnice so odseki, označeni s C4 in C5. Prečni profili so določeni z regulacijskimi linijami.
Za vse posege znotraj regulacijskih linij prometnic je treba pridobiti soglasje upravljalca cest. Pri novogradnjah in spremembah namembnosti je treba zagotoviti ustrezno število dodatnih parkirnih mest.
Pri urejanju obstoječih cest se upoštevajo dejanske razmere na terenu.
e) Komunalno urejanje
Vsi obstoječi in predvideni vodi morajo imeti zagotovljene predpisane odmike od drugih komunalnih vodov in naprav, odmike od ostalih objektov in drevja ter ustrezni varovalni pas. Omrežje naj praviloma poteka po javnih prometnih površinah in intervencijskih poteh tako, da je omogočeno nemoteno vzdrževanje. Omrežje naj omogoča neposredno priključevanje porabnikov. Pred izdelavo lokacijske dokumentacije je treba ob upoštevanju predhodnih pogojev za posamezne posege v prostor in priključevanje novih porabnikov ter obnovo oziroma gradnjo vodovodov in kanalizacije pridobiti programske rešitve oziroma projektne naloge, ki jih izdela JP Vodovod–Kanalizacija.
Vodovod
Sekundarno vodovodno omrežje je treba dopolniti tako, da bo sposobno prevajati zadostne količine požarne vode in da bo omogočeno direktno priključevanje posameznih objektov. Ob obnovah in novogradnjah vodovodov je treba zagotoviti, da bo hidrantno omrežje dimenzionirano v skladu s pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91).
Vodovodi morajo biti zgrajeni v skladu z geotehničnimi pogoji in iz atestiranih materialov. Pred zasipom novozgrajenih vodovodov mora biti izveden tlačni preizkus.
Kanalizacija
Kanalski sistem na obravnavanem območju je mešan. Nanj se priključujejo komunalne odpadne vode iz hiš in padavinske odpadne vode iz utrjenih javnih površin. Padavinske vode se ponikajo.
Vsi kanali so priključeni na zbiralnik Vižmarje, ki vodi na čistilno napravo Brod.
Sekundarna kanalizacija naj poteka po javnih prometnih površinah in intervencijskih poteh tako, da je omogočeno vzdrževanje kanalov. Pri načrtovanju izrabe prostora je potrebno upoštevati ustrezne odmike od primarnega kanala (2 x 2,5 m) in sekundarnih kanalov.
Pri načrtovanju in izvedbi kanalizacije je potrebno upoštevati veljavne predpise in pravilnike, ki veljajo za kanalizacijo na območju Ljubljane. Odpadne vode se morajo pred priključkom na javno kanalizacijo očistiti do dovoljene stopnje onesnaženosti, po veljavnih uredbah o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja.
Delavnice ali kurilnice centralnih kurjav na olje morajo imeti lovilce olj.
Priključevanje objektov je možno z direktnim priključkom samo za odtoke iz pritličij in nadstropij. Priključevanje iz kletnih etaž je možno samo preko črpališč. Kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno in v skladu z geotehničnimi pogoji. Pred zasipom novozgrajenih kanalov mora biti izvršen preizkus vodotesnosti.
Toplotna energija
Predvidena je oskrba območja s plinom.
f) Varovanje okolja
Varstvo pred hrupom
Dovoljene so le tiste poslovne in obrtne dejavnosti, ki ne presegajo predpisanih norm hrupa.
Za celotno območje je določena III. stopnja zahtevnosti skladno z uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95, 66/96).
Varovanje podtalnice
Območje leži v III. varstvenem pasu vodnih virov, zato mora biti pred vsakim uvajanjem novih komercialnih dejavnosti izdelana ocena o ustreznosti posega. Rezultati ocene so podlaga za dovolitev konkretnega posega v prostor.
Parkirišča, manipulativne in transportne površine morajo biti utrjene, obdane z dvignjenimi robniki in kanalizirane. Odtoki iz teh površin morajo biti opremljeni z lovilci olj.
Odstranjevanje odpadkov
Vse dopustne nevarne snovi morajo biti skladiščene nad terenom. Na posamezni lokaciji se ne sme skladiščiti odpadkov več kot za enkraten odvoz.”

43.a člen se spremeni tako, da se:
v točki a) se prva alinea spremeni tako, da se glasi:

“– gradnja objektov proizvodnih, poslovnih, servisnih, skladiščnih, gostinskih, trgovskih dejavnosti in gradnja stanovanjskih objektov”,

na koncu točke a) pa se doda besedilo:

“Za posege na večjih kompleksih je treba izdelati urbanistično rešitev, ki jo potrdi pristojna služba za urbanizem Mestne občine Ljubljana.”

50. člen se spremeni tako, da se na koncu besedila pika nadomesti z vejico in doda besedilo:

“– odlok o sprejetju zazidalnega načrta za zazidalne otoke ŠS 110/1, ŠS 110/2, ŠS 110/3 in ŠR 18 Vižmarje nad Klancem (Uradni list SRS, št. 19/83), razen za severovzhodni del območja, ki ga omejujeta Pipanova in Breznikova ulica, ki še naprej ostane v veljavi;

– odlok o sprejetju zazidalnega načrta za zazidalne otoke ŠS 111/1, ŠS 111/2, ŠO 8 in ŠR 17/2 Vižmarje pod Klancem (Uradni list SRS, št. 38/82).”

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ljubljana, dne 24. septembra 1998.