Na podlagi 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96), 7. in 35. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91 in 13/93), 3. člena odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Semič (Uradni list RS, št. 35/96) in 17. člena statuta Občine Semič (Uradni list RS, št. 38/95 in 35/96) je Občinski svet občine Semič na 39. seji dne 1. 10. 1998 sprejel

Odlok določa pogoje in način o odvajanju odpadne in padavinske vode, gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo odvajanju in čiščenju odpadne vode, ki nastaja v gospodinjstvih, industriji in drugih uporabnikih ter odvajanju padavinske vode iz naselij, ki so priključena na javno kanalizacijsko omrežje (v nadaljevanju: javna kanalizacija), s katerim upravlja in gospodari organizacija, določena v odloku o gospodarskih javnih službah v Občini Semič (Uradni list RS, št. 35/96) ter obveznosti in pravice te organizacije (v nadaljevanju: upravljalec) in uporabnikov teh objektov in naprav.

Uporabnik javne kanalizacije je vsaka fizična ali pravna oseba, ki je lastnik objekta ali zemljišča, kjer nastaja odpadna ali padavinska voda, ki odteka v javno kanalizacijo.

Javna kanalizacija je kanalizacijsko omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki služijo odvajanju in čiščenju odpadne in padavinske vode. Pri projektiranju in gradnji nove javne kanalizacije se izvede ločeni sistem fekalne in meteorne kanalizacije.

Upravljalec sprejme v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za odvajanje odpadne in padavinske vode in o nadzoru nad gradnjo javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov.
Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav določa podrobnejša navodila in tehnične normative za gradnjo, priključevanje, uporabo in vzdrževanje javne kanalizacije z namenom, da se poenoti izvedba in doseže zanesljivo delovanje ter nadzor s strani upravljalca pri gradnji kanalizacije.

Objekti in naprave uporabnikov so:
– kanalizacijski priključek,
– interna kanalizacija.
Kanalizacijski priključek je spojna cev, ki povezuje interno kanalizacijo z javnim kanalizacijskim omrežjem.
Interna kanalizacija je kanalizacijsko omrežje uporabnika, ki služi za odvod odpadnih voda iz stavbe in zemljišča in je priključena na kanalizacijski priključek.
Okvare na interni kanalizaciji in kanalizacijskem priključku odpravlja uporabnik na svoje stroške, kolikor okvare na zahtevo upravljalca ne odpravi v desetih dneh, lahko to izvede upravljalec javne kanalizacije na njegove stroške.

Objekti in naprave upravljalca so:
1. sekundarno omrežje in naprave:
– kanalizacija mešanega in ločenega sistema za neposredno priključevanje porabnikov na posameznem območju (stanovanjskem, industrijskem, turističnem, manjših naselij),
– črpališča za preprečevanje odpadne in padavinske vode na sekundarnem omrežju in ostali pripadajoči objekti in naprave, razbremenilniki, jaški, ipd.,
– naprave za čiščenje odpadne vode v posameznem območju (stanovanjskem, industrijskem, turističnem, manjših naselij),
2. primarno omrežje in naprave:
– kanalski vodi za odvajanje odpadnih in padavinskih voda iz dveh ali več stanovanjskih ali drugih območjih v ureditvenem območju naselja (industrijskih območjih, turističnih območjih, manjših naseljih),
– črpališča za preprečevanje odpadne in padavinske vode iz več stanovanjskih in drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih območjih, turističnih območjih, manjših naseljih) in pripadajoči objekti ter naprave (razbremenilniki, jaški, ipd.)
– naprave za čiščenje odpadnih voda za več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih območjih, turističnih območjih, manjših naselij),
3. magistralno omrežje in naprave:
Magistralno omrežje in naprave zajema omrežje in naprave, ki so regijskega ali nadregijskega pomena, in sicer:
– kanalski vodi za odvajanje odpadnih in padavinskih voda,
– črpališča za preprečevanje odpadnih in padavinskih voda na magistralnem omrežju,
– centralne čistilne naprave.

Kjer se gradi javna kanalizacija je lastnik objekta dolžan sočasno izvesti priključitev in uporabiti javno kanalizacijo.
Lastniki objektov, ki še niso priključeni na javno kanalizacijo, pa so za to podani vsi pogoji, so se dolžni priključiti na javno kanalizacijo v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka.

Upravljalec je dolžan s soglasjem dopustiti priključitev, če uporabnik vloži zahtevo in to dopuščajo zmogljivosti in tehnična izvedba javne kanalizacije.

Ko priključitev ni možna, mora upravljalec pisno v roku za soglasje o tem obvestiti uporabnika.

Upravljalec izdaja soglasja k:
– prostorskim izvedbenim aktom,
– lokacijski dokumentaciji,
– na projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja,
– vlogi za uporabno dovoljenje,
– vlogi za začasen priključek,
– vlogi za priključitev.
Upravljalec sodeluje pri tehničnih pregledih objektov.

Uporabnik predloži k vlogi za pridobitev soglasja iz prejšnjega člena ali pred priključitvijo objekta naslednjo dokumentacijo:
a) za soglasje k lokacijski dokumentaciji:
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– opis specifičnosti in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode;
b) za soglasje k projektu za pridobitev (enotnega) gradbenega dovoljenja:
– lokacijsko dokumentacijo,
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja s projektom za priključitev na javni vodovod,
– soglasje lastnikov ali uporabnikov parcel, po katerih bo potekal priključek, oziroma sodna odločitev, ki nadomesti soglasje;
c) soglasje za priključitev, če ni bilo že izdano v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o legalnosti gradnje (zemljiškoknjižni izpisek z navedbo, da je bil objekt zgrajen pred letom 1967),
– katastrski načrt (mapna kopija),
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– načrt strojne (vodovodne) napeljave,
– soglasje za prekop cestišča,
– soglasje lastnikov oziroma uporabnikov parcel, preko katerih bo potekal priključek, oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje;
d) soglasje za začasni priključek:
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– odločbo upravnega organa o dovolitvi postavitve začasnega objekta,
– opis predvidene porabe vode.
Za pridobitev soglasja za obstoječe zgradbe se uporablja c) točka tega člena, pravnomočno gradbeno dovoljenje pa se predloži, če je bilo izdano.

Priključek se izvede praviloma za vsak objekt posebej. En objekt ima lahko tudi več priključkov.
Uporabnik je dolžan s temi napravami in objekti gospodariti tako, da je omogočeno normalno odvajanje odpadne in padavinske vode ter, da voda pred iztokom v javno kanalizacijo izpolnjuje zahtevane pogoje.

Upravljalec je dolžan dovoliti priključitev, ko je uporabnik izpolnil vse pogoje, določene s soglasji, ko je poravnal vse obveznosti in predložil vso potrebno dokumentacijo.

Vsa dela na javni kanalizaciji in priključkih nadzira upravljalec.
Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede samo upravljalec ali za to usposobljen izvajalec pod nadzorom upravljalca.
Izvajalec je dolžan vsa dela na javni kanalizaciji in izvedbo priključkov priglasiti upravljalcu 7 dni pred pričetkom del.
Upravljalec po priključitvi vpiše uporabnika v evidenco uporabnikov in mu izda potrdilo o priključitvi.

Ukinitev priključka na javno kanalizacijo je mogoča le v primeru rušenja priključenega objekta. Priključek objekta odjavi uporabnik objekta, ki objekt ruši, najkasneje 14 dni pred ukinitvijo priključka. Upravljalec po odjavi zbriše uporabnika iz evidence uporabnikov.

Investitor javne kanalizacije mora po končani gradnji prenesti objekte in naprave v upravljanje in gospodarjenje upravljalcu.
Za prevzem objektov in naprav javne kanalizacije v upravljanje morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1. kanalizacijska mreža in naprave, ki se predajajo, morajo imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, projektno dokumentacijo, kataster, evidenco priključkov, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, urejena lastninska razmerja, itd.),
2. vsi merilci morajo biti žigosani skladno s predpisi Urada za standardizacijo in meroslovje,
3. predane morajo biti izjave izvajalcev, garancijski listi, navodila za obratovanje in vzdrževanje vgrajenih naprav,
4. postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji: (dokumentacije, evidence, knjigovodskih podatkov, blagajniških podatkov, listin o lastništvu, podatkih o terjatvah in dolgovih, in ostalih poslovnih zadev),
5. prevzem mora potrditi organ upravljanja upravljalca – prevzemnika.

Odpadna voda se obračunava v kubičnih metrih uporabniku javne kanalizacije. Uporabniki javne kanalizacije plačujejo stroške odvajanja odpadnih voda v količini porabljene pitne oziroma tehnološke vode, ugotovljene z odčitkom vodomerne naprave.
V primerih, kjer se količine odpadnih voda spremljajo z merilnikom pretoka, se plačujejo stroški za količine, ugotovljene z odčitkom merila pretoka pred priključkom na javno kanalizacijo.
Uporabniki, ki so priključeni na javno kanalizacijo, ki se zaključuje s čistilno napravo, plačujejo stroške čiščenja odpadne vode po osnovah iz prejšnjega odstavka tega člena.

Uporabnik je dolžan takoj obvestiti upravljalca o nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme, malomarnosti ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo.

Objekti, ki niso priključeni na kanalizacijo, morajo imeti vodotesne greznice na praznjenje. Ob praznjenju greznic se odpadna voda praviloma odvaža na čistilno napravo.

V javno kanalizacijo se smejo spuščati samo tiste odpadne vode, ki so določene v soglasju za kanalski priključek.
Količina in lastnost tehnološke odpadne vode mora biti v skladu z določili soglasja upravljalca in uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja.

Uporabnik, ki odvaja tehnološko odpadno vodo, ki ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, mora pred priključitvijo na javno kanalizacijo to vodo očistiti na stopnjo onesnaženosti primerno za izpust v javno kanalizacijo.
Uporabnik uveljavlja take ukrepe in tehnične rešitve, ki zmanjšujejo količino odpadne vode, ki odteka v javno kanalizacijo.
Kadar se koncentracije škodljivih snovi v odpadni vodi zaradi zmanjšanja porabe vode povečajo nad dovoljeno vrednostjo, dnevna količina škodljivih snovi pa ostaja enaka ali se zmanjša, lahko upravljalec na podlagi strokovnega mnenja upravnemu organu, ki je izdal uporabno dovoljenje, predlaga spremembo le tega.

Uporaba javne kanalizacije:
Uporabnik ne sme v javno kanalizacijo odvajati ali izliti odpadne vode, ki vsebuje škodljive ali nevarne snovi, določene z veljavnimi predpisi in pravilnikom o javni kanalizaciji.

Uporabnik ne sme v javno kanalizacijo odvajati ali izliti odpadno vodo, ki vsebuje snovi v takšnih koncentracijah, ki bi lahko:
– povzročila požar ali nevarnost eksplozije,
– povzročila korozijo ali kako drugače poškodovale kanal, naprave, opremo in ogrožale zdravje zaposlenega osebja,
– povzročale ovire v kanalih ali kako drugače motile delovanje sistema odlaganja usedlin in lepljivih snovi,
– stalno ali občasno povzročala hidravlične preobremenitve in tako škodljivo vplivala na delovanje javne kanalizacije,
– povzročala ogrevanje odpadne vode preko predpisane temperature,
– povzročala, da bi v kanalih nastajal vodikov sulfid,
– zavirala tehnološke postopke na čistilni napravi,
– povzročala, da nastaja neprijeten vonj,
– povzročala onesnaženje z radioaktivnimi snovmi,
– vsebovala drugo snov, ki se po predpisu šteje za nevarno in škodljivo in katere koncentracija je nad dovoljeno koncentracijo.

Upravljalec lahko na stroške uporabnika brez odjave prekine odvajanje odpadne in padavinske vode v naslednjih primerih:
1. uporabniku se prekine dobava vode iz javnega vodovoda, če z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod,
2. če odpadna voda uporabnika ogroža zdravje občanov in varno obratovanje javne kanalizacije,
3. če odpadna voda prekorači dovoljeno količino maščob, kislin, trdnih predmetov, radioaktivnih, strupenih, gorljivih, eksplozivnih, abrazivnih, korozivnih in drugih škodljivih snovi, ki lahko same ali skupaj z drugimi ogrožajo nemoteno delovanje omrežja in naprav,
4. če niso izpolnjeni pogoji soglasja za priključitev ali pa je v nasprotju z njim,
5. če uporabnik ne izpolnjuje obveznosti iz 30. člena tega odloka,
6. če uporabnik ne poravnava računov za kanalščino ali čiščenje odpadnih vod.
Odvajanje odpadne in padavinske vode se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve.
Uporabnik je dolžan poravnati škodo na objektih in napravah javne kanalizacije, če je nastala škoda na teh napravah zaradi njegovega ravnanja, ki jo je povzročila njegova odpadna voda.

Upravljalec ima pravico prekiniti odvajanje odpadne in padavinske vode za krajši čas zaradi vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije, vendar mora o času trajanja prekinitve pravočasno obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno.
V primeru intervencije na objektih in napravah lahko upravljalec prekine odvajanje odpadne in padavinsek vode, vendar mora o tem takoj obvestiti uporabnike.

V primeru višje sile, kot so: potres, požar, izpad električne energije, velike okvare, poplave povezane z nalivi, vdori in izlitje škodljivih snovi v kanalizacijo; ima upravljalec pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje odpadnih in padavinskih voda, mora pa o tem obvestiti uporabnike in postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take primere.

Zaščita vodonosnih območij in vodovodov je primarna pravica in dolžnost uporabnikov in upravljalcev.

Upravljalec ima pri odvajanju odpadne in padavinske vode naslednje obveznosti:
1. skrbi za normalno vzdrževanje in obratovanje objektov in naprav javne kanalizacije ter čistilnih naprav, ki so v njegovem upravljanju,
2. ravna skladno z določbami pravilnika iz 4. člena odloka ter z njimi seznanja uporabnike,
3. redno kontrolira pri uporabnikih sestav odpadne vode, delovanje čistilnih naprav in drugih naprav,
4. obvešča uporabnike o prekinitvah odvajanja odpadne in padavinske vode, preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno,
5. vodi kataster objektov in naprav javne kanalizacije ter podaja podatke upravičencem,
6. skrbi za meritve in obračun odvedene vode oziroma vode, ki jo uporabniki sami načrpajo,
7. izdaja soglasje v 30 dneh po popolni vlogi za soglasje in omogoča priključitev na javno kanalizacijo,
8. organizira odvajanje odpadne vode, v primerih višje sile pravočasno poroča pristojnemu občinskemu organu,
9. sistematično pregleduje objekte in naprave javne kanalizacije ter kanalizacijskih priključkov,
10. nadzira gradnjo objektov in naprav javne kanalizacije ter kanalizacijskih priključkov,
11. dolžan je pisno obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev priključevanja na javno kanalizacijo,
12. kontrolira vodotesnost kanalov in bazenov,
13. izvaja meritve na iztoku iz komunalne čistilne naprave v skladu s pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem moritoringu.

Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
1. zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije, skladno s tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem upravljalca,
2. omogočajo upravljalcu pregled interne kanalizacije in sestavo odpadne vode v vsakem času tudi izven obratovalnega časa,
3. redno vzdržujejo interno kanalizacijo, z vsemi objekti in napravami, priključek, interne čistilne naprave in vodijo dnevnik obratovanja posamezne interne čistilne naprave,
4. redno kontrolirajo sestavo odpadne vode v skladu s 24. členom uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja in rezultate na zahtevo posredujejo upravljalcu,
5. pravočasno opozarjajo na ugotovljene pomanjkljivosti na javni kanalizaciji,
6. obveščajo upravljalca o vseh spremembah pogojev za priključitev,
7. redno plačujejo odvajanje odpadne vode na podlagi izdanih računov,
8. odvajajo odpadno vodo, ki ne prekoračuje mejnih koncentracij, določene v uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja,
9. dolžni so prijaviti upravljalcu vsako spremembo količine in kvalitete odpadne in padavinske vode,
10. dolžni so spremeniti priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja odpadne ali padavinske vode,
11. uporabniki, ki odvajajo v javno kanalizacijo odpadno tehnološko vodo, morajo o vseh spremembah predložiti upravljalcu analizo odpadne vode, izdelano v skladu s pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje,
12. odpadno vodo, ki ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, ni dovoljeno pred spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti z neonesnaženo vodo (pitno, hladilno, drenažno), da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti,
13. če naprava za predčiščevanje ne dosega predpisanih učinkov, morajo upravljalca pisno obvestiti o spremembah načina obratovanja čistilne naprave ali o uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih učinkov predčiščenja,
14. kontrolira in redno čisti lovilce olj, lovilce maščob in peskolovce na interni kanalizaciji.
Uporabniki se ne smejo priključiti na javno kanalizacijo brez soglasja upravljalca.
Uporabniki ne smejo prekiniti odvoda odpadne vode drugemu uporabniku, ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti.

Izvajalci del morajo pri vzdrževanju in rekonstrukcijah cest, ulic in trgov vzpostaviti kanalizacijsko omrežje in naprave v prvotno stanje.
Upravljalci drugih objektov in naprav (vodovodnega, elektro, toplovodnega, plinovodnega, telekomunikacijskega omrežja, itd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostanejo kanalizacijske naprave in omrežje nepoškodovano.
Vse poškodbe, povzročene na javni kanalizaciji, odpravi upravljalec na stroške povzročitelja.

Z denarno kaznijo od 60.000 do 360.000 SIT se kaznuje pravno osebo ali samostojnega podjetnika, ki je upravljalec, če ravna v nasprotju s:
– 13. členom (ne dovoli priključka, čeprav je uporabnik izpolnil vse pogoje),
– katerokoli alineo 28. člena (ne skrbi za normalno vzdrževanje in obratovanje, ne ravna v skladu s pravilnikom, ne izvajajo redne kontrole odpadnih voda in delovanja naprav pri uporabnikih, ne obvešča uporabnikov o prekinitvah ali spremembi pogojev priključevanja, ne vodi katastra, ne skrbi za meritve in obračun, ne izdaja soglasij v predpisanem roku, ne organizira odvajanja odpadnih vod v primeru višje sile, ne pregleduje objektov in naprav in ne kontrolira njih vodotesnost, ne nadzira gradnje priključkov kljub priglasitvi del upravljalcu).
Z denarno kaznijo od 10.000 do 60.000 SIT se kaznuje tudi odgovorno osebo pravne osebe, ki je upravljalec, če ravna v nasprotju z zgornjim odstavkom tega člena oziroma v nasprotju s 13. in 28. členom.

Z denarno kaznijo od 10.000 do 60.000 SIT se kaznuje posameznika, ki je uporabnik ali lastnik objekta, če ravna v nasprotju s:
– 7. členom (se sočasno ob izgradnji kanalizacije oziroma v predpisanem roku ne priključi),
– 9. členom (po priključitvi ne opusti greznice ali je v predpisanem roku na obstoječem priključku ne opusti),
– drugim odstavkom 18. člena (upravljalca ne obvesti o izlivu nevarnih in škodljivih snovi v javno kanalizacijo),
– drugim odstavkom 14. člena (lastnik, ki odda izvedbo priključka neusposobljenemu izvajalcu),
– tretjim odstavkom 14. člena (izvajalec izvedbe priključka ne priglasi upravljalcu),
– 15. členom (lastnik objekta ukine priključke, ne da bi se objekt rušil),
– 23. členom (v javno kanalizacijo odvaja ali izlije snovi v koncentracijah, ki lahko povzročijo poškodbe, nevarnost ali motijo delovanje objektov in naprav),
– katerokoli alineo prvega odstavka 29. člena (priključke gradi v nasprotju z izdanim soglasjem upravljalca; ne omogoča upravljalcu pregled priključka in sestavo odpadne vode; redno ne kontrolira sestavo tehnološke odpadne vode; redno ne vzdržuje interne kanalizacije in tehnološke čistilne naprave; ne opozori upravljalca na pomanjkljivosti na javni kanalizaciji ali o spremembah pogojev za priključitev ali o spremembi količine in kvalitete odpadne vode; ne plačuje odvajanja odpadnih voda: odvaja odpadno vodo, ki ne ustreza predpisom; ne spremeni priključka v primeru spremembe pogojev odvajanja; upravljalcu na zahtevo ne predloži analiz odpadne tehnološke vode; redči neprimerno tehnološko odpadno vodo z neonesnaženo; ne kontrolira in redno ne čisti lovilce olj, maščob ali peskolove na interni kanalizaciji),
– drugim in tretjim odstavkom 29. člena (priključi se brez soglasja upravljalca, prekine odvod drugemu uporabniku).
Z denarno kaznijo od 60.000 do 360.000 SIT se kaznuje pravno osebo ali samostojnega podjetnika, ki je uporabnik, lastnik objekta ali izvajalec del, če ravna v nasprotju s prejšnim odstavkom tega člena ali 30. členom (poškoduje javno kanalizacijo ali naprave in ne plača upravljalcu stroškov za odpravo poškodb).
Z denarno kaznijo od 10.000 do 60.000 SIT se kaznuje odgovorno osebo pravne osebe, ki je uporabnik, lastnik objekta ali izvajalec del, če ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena.

Z dnem začetka veljavnosti tega odloka preneha na območju Občine Semič veljati odlok o upravljanju in uporabi javne kanalizacije na območju urbanističnega načrta Črnomlja in Semiča (Skupščinski dolenjski list, št. 3/78).
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.