Na podlagi 30, 40. in 43. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84, 15/89 in Uradni list RS, št. 71/93), 2. in 6. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90), na podlagi 2. in 5. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 57/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 29/95), na podlagi uredbe o prostorsko ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 61/94) in na podlagi 10. in 17. člena statuta Občine Gorenja vas-Poljane (Uradni vestnik Gorenjske, št. 5/95) na 36. seji dne 16. 10. 1998 sprejel

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 14/86, 11/87, 3/89), dopolnjen (Uradni list RS, št. 47/93) in v nadaljnjem besedilu dolgoročni plan – in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 1990, dopolnjen (Uradni list RS, št. 47/93) in (Uradni vestnik Gorenjske, št. 14/86, 11/87, 3/89) v nadaljnjem besedilu srednjeročni plan.
Spremembe in dopolnitve izhajajo iz razdelitve bivše Občine Škofja Loka na Občino Gorenja vas-Poljane in ostale, iz sprememb strategije razvoja nove Občine Gorenja vas-Poljane, iz potrebe po preverbi dosedanjih temeljev razvoja in zaradi pobud prebivalcev po novih površinah, namenjenih za gradnjo in koriščenje naravnih dobrin.

Prostorske sestavine dolgoročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje 1986–2000 in družbenega plana Občine Škofja Loka za obdobje 1986–1990 se preimenujejo v prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje 1986–2000 za območje Občine Gorenja vas-Poljane.

Prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje 1986–2000 za območje Občine Gorenja vas-Poljane, sestavljajo pisni del in kartografski del v merilih 1:5000 in 1:25000.
Kartografski del odloka je na vpogled na sedežu Občine Gorenja vas-Poljane, Poljanska c. 87, Gorenja vas in na Upravni enoti Škofja Loka, Poljanska cesta 2, Škofja Loka.

Dolgoročni plan Občine Gorenja vas-Poljane se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
1. Usmeritve, zasnova in strategija razvoja v prostoru
1.1. Usmeritve razvoja v prostoru
1.1.1. Usmeritve razvoja poselitve in organizacije dejavnosti v prostoru
Osnovni pogoj za skladnejši socio-gospodarski razvoj v prostoru je izoblikovati in izvajati strategijo razvoja poselitve, ki bo omogočala na eni strani učinkovito in ekonomsko opravičeno omrežje naselij, humanejše pogoje življenja v mestnih naseljih in na podeželju, nemoten razvoj in smotrno organizacijo vseh dejavnosti v prostoru, na drugi strani pa racionalno rabo neobnovljivih naravnih virov, izboljšanje in varovanje okolja, ter naravnih in ustvarjenih vrednot.
Za zagotovitev skladnega dolgoročnega razvoja poselitve in celovitega razvoja v prostoru moramo upoštevati predvsem naslednje usmeritve:
– naselji Gorenja vas in Poljane je potrebno razvijati kot enakovredni občinski središči, kot upravni, kulturni, gospodarski, potrošniški, oskrbno-storitveni in zaposlitveni središči v občini,
– Sovodenj, Lučine, Javorje, Leskovica se bodo razvijali kot oskrbna, izobraževalna, kulturna in storitvena naselja,
– Hotavlje bodo nadaljevale razvoj oskrbno-zaposlitvenega lokalnega središča,
– gospodarski razvoj in raba prostora sta tesno povezana z usmerjanjem poselitve, gradnjo infrastrukture, razvoja družbenih dejavnosti in medobčinskim povezovanjem razvoja. Stanovanjska graditev bo skladna z razvojem delovnih mest in naložbami v gospodarsko in družbeno infrastrukturo. Trend stihijskega naseljevanja bomo ustavili z doslednim izvajanjem urbanistične, zemljiške in komunalne politike,
– boljšo oskrbo vseh območij je pri sedanji razpršeni poselitvi mogoče zagotoviti z nadaljnjo krepitvijo izbranih lokalnih centrov, ki morajo biti predvsem dobro dostopni gravitacijskemu zaledju in nuditi ustrezno dnevno oskrbo; odpiranje novih delovnih mest v teh centrih pogojuje tudi delno priseljevanje prebivalcev, kar dodatno krepi razvoj naselja in ustvarja pogoje za večjo koncentracijo oskrbnih dejavnosti,
– učinkovito komunalno in stanovanjsko gospodarstvo bo mogoče zagotoviti z večjo koncentracijo dejavnosti in z organiziranim urejanjem tistih naselij ali njihovih delov, ki so vsaj delno komunalno že opremljena, ali pa imajo vsestranske dolgoročne razvojne možnosti, tako da je upravičeno usmerjati v njihovo urejanje tudi večje začetne investicije,
– zahtevna priprava stavbnih zemljišč, visoka cena komunalne in energetske oskrbe, sedanja in bodoča delovna mesta ter prometne povezave, pogojujejo koncentracijo in širitev poselitve v osrednjem urbaniziranem območju občine v obeh izbranih centrih – Gorenji vasi in Poljanah.
Intenzivnejši razvoj v občini je mogoč le pod pogojem, da se na podlagi vsestransko preverjenih prostorskih možnosti in omejitev pravočasno izdela vsa potrebna dokumentacija, da se zagotovi komunalna in prometna infrastruktura ter da graditelji upoštevajo veljavno dokumentacijo.
Smiselno je usmerjati tudi nekoliko hitrejši razvoj ostalih naselij (Hotavlje), vendar v mejah prostorskih možnosti, ki so v večini naselij omejene. V največji možni meri je potrebno preprečevati neorganizirano rast naselij.
Zagotovitev poseljenosti v hribovitih območjih bomo dosegli le z zavestnimi ukrepi, kot so dobra prometna povezanost, možnosti zaposlitve za kmete – delavce v bližini doma, zagotovitev osnovnega komunalnega standarda in osnovne oskrbe, stimuliranje in usmerjanje razvoja primarnih dejavnosti, možnosti načrtovane novogradnje stanovanjskih in gospodarskih objektov.
Varovanje vodnih virov, kot prednostna naloga skladnega dolgoročnega razvoja, zahteva dosledno upoštevanje režimov varstvenih območij vodnih virov in stalno spremljanje možnih vplivov iz širšega območja.
Sistematično urejanje odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter preprečevanje onesnaženja vodnih virov z drugimi posegi v prostor je prvi temeljni pogoj in naloga za ustvarjanje zdravih bivalnih pogojev v občini, drugi pa je skrb za čistost okolja in sistematično reševanje problema odpadkov.
S primerno razmestitvijo in izvorom proizvodnih ter drugih dejavnosti v prostoru bomo varovali okolje in postopoma izboljšali negativne vplive dosedanjega razvoja; onesnaženje vode, zraka, tal, hrup, neprimerno preobrazbo kmetijskih in gozdnih površin, degradirana območja in neustrezno urbanizacijo.
Naravno in kulturno dediščino bomo ohranili le s pravočasnim vrednotenjem te dediščine in uskladitvijo z razvojem drugih dejavnosti, predvsem pa z zagotovitvijo programa vključevanja naravne in kulturne dediščine v družbeno in gospodarsko življenje.
Pri usmerjanju poselitve je pomembna racionalna izraba površin znotraj ureditvenih območij naselij ter že zgrajene infrastrukture. Z gradnjo v prostoru je potrebno ohranjati tipiko krajine in varovati vedute na pomembna območja naravne in kulturne dediščine.
Občina bo dajala prednost prenovi obstoječega stavbnega fonda pred posegi na nove površine.
1.1.2. Usmeritve za varstvo in razvoj naravne in kulturne dediščine
Varstvo narave
S ciljem negovanja, po potrebi pa tudi obnavljanja narave in krajine, ki naj trajno zagotavlja sposobnost delovanja ekosistemov, ohranja živalstvo in rastlinstvo vključno z njunim življenjskim okoljem, sposobnost obnavljanja in trajnega ustvarjanja naravnih dobrin ter različnost, svojevrstnost in lepoto narave in krajine v njuni celoti, bomo varovali naravno dediščino.
Na podlagi doslej evidentirane naravne in kulturne dediščine ter nadaljnjih raziskav, odkritij in dognanj bomo pripravili strokovne podlage za pripravo odlokov o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov ter ustrezne režime za varovanje in razvoj ostale dediščine. Lokacije najpomembnejše naravne in kulturne dediščine bomo opremili tako, da bo dostopna in predstavljena širši javnosti. O najpomembnejši dediščini bomo pripravili tiskano gradivo.
Evidenca naravne in kulturne dediščine v Občini Gorenja vas-Poljane ter usmeritve za njuno varstvo in vzdrževanje so opredeljene v gradivu “Strokovne osnove za varstvo naravne in kulturne dediščine v Poljanski dolini.“ (LRZVNKD, april 1983), ki je sestavni del strokovnih podlag dolgoročnega plana.
Na območju Občine Gorenja vas-Poljane so opredeljeni naslednji objekti naravne dediščine.
Z odloki so zavarovana naslednja območja, objekti oziroma lokalitete:
– lipa pri Jezeršku, Stara Oselica,
– lipa pri Črtu, Podjelovo Brdo,
– lipa pri Andrejčevih, Podjelovo Brdo,
– bukev pri Spolovičarju, Stara Oselica.
Med pomembnejšo evidentirano dediščino spadajo še:
Urbanistična dediščina, varovana z II. varstvenim režimom:
Volča.
Urbanistična dediščina, varovana s III. varstvenim režimom:
– Gorenja Žetina, Četena Ravan, Dolenja Žetina, Podvrh, Murave, Javorje, Dolenčice, Podobeno, Čabrače, Gorenje Brdo, Dolenje Brdo, Dobje, Poljane, Hotavlje, Srednja vas, Trebija, Podgora, Nova Oselica, Prelesje, Lučine
in naselja prevladujočih samotnih kmetij:
– Stara Oselica, Nova Oselica.
Etnološki spomeniki:
Republiško pomembni spomeniki:
– Hotavlje 26 (841), Predmost 3 (2560),
– Gorenja vas 104 (54)
in drugi objekti.
Umetnostni in arhitekturni spomeniki – cerkve:
– Malenski Vrh (18), Suša (30), Leskovica (38), Čabrače (40), Stara Oselica (41), Srednja vas (49), Poljane (50), Volča, Jarčje Brdo, Javorje, Četena Ravan, Log nad Škofjo Loko, Stara Oselica, Hotavlje, Gorenja vas, Nova Oselica, Gorenja Dobrava, Lučine.
Arheološki spomeniki:
– Podvrh (19), Volaka (30), Lajše pri Gorenji vasi (47).
Zgodovinski spomeniki:
Republiško pomembni spomeniki:
– Žirovski vrh – spomenik NOB (4090),
in ostali spomeniki,
– Poljane (70) – rojstna hiša Šubicev (51).
Poleg zgoraj navedenih spomenikov naravne in kulturne dediščine bomo v občini plansko varovali tudi naslednja območja in objekte:
Poljanska Sora z ohranitvijo pomembnejših jezov in sotesk, Toplice – Topličar, Blegoš, Mrzla grapa in Suha dolina pod Suhim Dolom.
1.2. Zasnova in strategija razvoja v prostoru
1.2.1. Globalna zasnova poselitve in organizacije dejavnosti v prostoru
Dolgoročna zasnova organizacije dejavnosti v prostoru Občine Gorenja vas-Poljane temelji na specifičnih geografskoprostorskih, naravovarstvenih, kulturnovarstvenih in ekoloških pogojih, kakor tudi na ekonomskih in socialnih okvirih razvoja, ki pogojujejo uresničitev ciljev razvoja.
Območje severozahodnega dela Škofjeloškega pogorja in območje Bukovega Vrha v Polhograjskih dolomitih sta prednostno namenjena varstvu vodnih virov.
Organizacija ostalih dejavnosti (gozdarstvo, kmetijstvo in črpanje kamnitih agregatov) mora biti podrejeno varstvenim režimom.
Ravninski (dolinski) del občine bo prednostno namenjen razvoju kmetijstva.
Organizacija ostalih dejavnosti, stanovanjske graditve, gradnje infrastrukturnega omrežja je vezana na omrežje naselij in gospodarskih območij.
Sekundarne gospodarske dejavnosti (industrija, obrt, promet) se bodo lahko širile na obstoječih lokacijah, potrebno pa bo predhodno pridobiti pozitivno oceno presoje vplivov na okolje.
Razvoj tercialnih dejavnosti (obrt, storitve, trgovina, turizem) bo najbolj liberalen. Obrtne delavnice se bodo lahko gradile ob stanovanjskih objektih z dovolj velikimi funkcionalnimi površinami in že zgrajeno infrastrukturo ter v obrtnih in obrtno-stanovanjskih območjih, ... po sprejetih prostorskoizvedbenih načrtih in pridobljenih pozitivnih ocenah vplivov na okolje.
Turistično dejavnost bomo prednostno usmerjali in razvijali v turističnih kmetijah in ob atraktivnih točkah ter površinah naravne in kulturne dediščine.
Kvartarne dejavnosti (upravne službe, družbene dejavnosti) bodo organizirane v Gorenji vasi in delno tudi v Poljanah.
Obstoječa pokopališča; Gorenja vas, Poljane, Lučine, Nova Oselica, Stara Oselica, Javorje s svojim gravitacijskim zaledjem, imajo zagotovljene zadostne površine za širitev.
Športno rekreacijski centri so predvideni na območju Hlavčih Njiv, v Gorenji vasi (SR1), rekreaciji v zelenju in zimskim športom je namenjeno območje Starega vrha.
1.2.2. Zasnova omrežja naselij in organizacija dejavnosti,
– osnovni cilj dolgoročne zasnove in hierarhije omrežja naselij je optimalna povezava naselij z različnimi funkcijami in zadovoljevanje skupnih potreb, racionalna organizacija dejavnosti v prostoru in najprimernejša raba površin,
– osnovo urbanega omrežja predstavljata pomembnejši občinski lokalni središči Gorenja vas in Poljane,
– krajevna lokalna središča, lokalna oskrbno-storitvena središča, ki s svojim zaledjem pokrivajo eno ali dve krajevni skupnosti, so naselja Hotavlje, Javorje, Leskovica, Lučine, Sovodenj in Trebija,
– vsa naselja imajo možnost zmerne demografske rasti in lociranja novih zaposlitvenih zmogljivosti (drobno gospodarstvo) za lokalno zaledje polkmečkega prebivalstva.
1.2.3. Zasnova namenske rabe prostora
Zasnova namenske rabe prostora je prikazana na kartografskih prilogah v merilu 1:5000. Za sklenjena urbanizirana območja Občine Gorenja vas-Poljane, v katerih bomo usmerjali razvoj ter urejali prostor na podlagi obveznih izhodišč in usmeritev urbanistične zasnove, so naselja: Gorenja vas, Poljane, Sovodenj, Lučine, Javorje in Hotavlje.
V kartografskem delu dolgoročnega plana so v merilu 1:5000 prikazane podrobnejše razmejitve, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi prostorskoizvedbenih aktov:
– trajno varovana kmetijska zemljišča (A),
– varovana območja, za katera so sprejeti odloki,
– varovalni gozdovi, gozdovi s posebnim namenom, varstveni pasovi vodnih virov, varstvena območja naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov,
– ureditvena območja naselij,
– trase in varstvena območja infrastrukturnih objektov in naprav in površine za vse ostale ureditve in posege izven naselij, ki so že podrobneje preverjeni v prostoru.
V obdobju do leta 2000 se glede na predvidene posege v prostor ne bo bistveno spremenilo razmerje med gozdnimi, kmetijskimi, stavbnimi in nerodovitnimi površinami:
– za planiran dolgoročni razvoj poselitve (naselja in infrastruktura) bo potrebno urediti 20 ha stavbnih zemljišč. Del teh površin je mogoče pridobiti s prenovo in racionalnejšo ureditvijo sedanjih površin naselij,
– pomembnejši posegi na kmetijska (2 ha – B) in gozdna zemljišča (9 ha) je pridobivanje kamnitih agregatov – skupaj približno – 11 ha,
– preobrazba kmetijskih in gozdnih površin za potrebe počitniških objektov se bo vršila le še na območjih stavbnih zemljišč, ki so bila namenjena za gradnjo teh naselij. Na nove površine ne posegamo,
– za agro-operacije so določene naslednje površine v občini: agromelioracije v hribovitem delu so predvidene v Javorjah, Gorenjem Brdu, Dolenjem Brdu, na Hlavčih Njivah in Bukovem Vrhu, skupaj približno 500 ha. V Gorenji vasi (Blata in Dobrava) je predvidenih približno 92 ha za osuševanje,
– pri urejanju in pridobivanju stavbnih zemljišč mora biti temeljno vodilo racionalna raba površin znotraj obstoječih naselij, s poudarkom na prenovi stavbnega fonda,
– površine, namenjene za dolgoročni razvoj naselij, morajo biti praviloma manj kakovostne kmetijske in gozdne površine,
– skupna naloga nosilcev razvoja kmetijstva in gozdarstva je opredelitev območij zaraščanja in dolgoročne namenske rabe teh območij ter uskladitev optimalne strukture oziroma bilance rabe,
– zapuščanje kmetijske zemlje v hribovitih območjih oziroma zaraščanje s slabimi gozdovi je potrebno preprečevati s stimulativnimi ukrepi za ohranitev poselitve in nadaljnjega razvoja kmetijskih gospodarstev v teh območjih,
– za vsa degradirana območja (sanitarne deponije, peskokopi, infrastrukturni koridorji, jalovišča...) je potrebno izdelati in izvajati sanacijski program in rekultivirati območja po zaključeni uporabi v gozdne ali kmetijske površine,
– za Rudnik Žirovski vrh v Todražu je sprejet zakon o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude, za območje bo sprejet program izvedbe trajnega prenehanja izkoriščanja uranove rude in preprečevanje posledic rudarjenja, komunalno opremljene in sanirane površine pa namenjene primernim nadomestnim dejavnostim.
1.3. Urbanistična zasnova (v nadaljevanju: UZ) Gorenja vas-Poljane
1.3.1. Prostorski obseg območja
Sklenjeno urbanizirano območje Občine Gorenja vas-Poljane, v katerem bomo usmerjali razvoj ter urejali prostor na podlagi obveznih izhodišč in usmeritev urbanistične zasnove, vključuje naselja: Gorenja vas, Poljane, Sovodenj, Lučine, Javorje in Hotavlje.
1.3.2. Cilji in skupni interesi
Temeljni cilji bodočega družbenogospodarskega razvoja ter s tem povezane organizacije dejavnosti v naseljih in urbanističnim urejanjem so:
– razvoj kvalitetnejšega urbanega okolja, kar pomeni sedanjim in bodočim prebivalcem zagotoviti ustrezen oskrbni, prometni in komunalni standard, humano in zdravo bivalno okolje, bližino in dobro dostopnost do delovnih mest, možnosti za razvijanje dejavnosti v prostem času itd.,
– sanacijo negativnih vplivov na bivalno in delovno okolje in naravne vire bomo pospeševali z ureditvijo osnovnega prometnega omrežja, kanalizacije, oskrbe z vodo, urejanje vodotokov, varovanja pred poplavami, ogrevanja, zbiranja in odvažanja odpadkov, preprečevanje nekontrolirane pozidave kvalitetnih kmetijskih zemljišč itd.,
– zaustaviti dosedanji trend zraščanja obcestnih naselij, zagotoviti uravnotežen razvoj med urbanimi naselji, obrobnimi pretežno ruralnimi naselji in krajino,
– pri usmerjanju poselitve je pomembna racionalna izraba površin znotraj ureditvenih območij naselij ter že zgrajene infrastrukture,
– z novogradnjami v prostoru (urbanem in odprtem) je potrebno ohranjati tipiko krajine in varovati vedute na pomembna območja naravne in kulturne dediščine.
1.3.3. Usmeritve in strategija organizacije dejavnosti v prostoru ter rabe prostora
Pri urejanju prostora in usmerjanju dejavnosti v prostoru se bo v prvi vrsti upoštevalo varovanje dobrin splošnega pomena, racionalna izraba prostora in organizacija dejavnosti v prostoru ter varovanje in izboljševanje okolja s ciljem, zagotoviti vsem prebivalcem enakovredne pogoje bivanja in dela.
Pri usmerjanju poselitve je pomembna racionalna izraba površin znotraj ureditvenih območij naselij ter že zgrajene infrastrukture. Z gradnjo v prostoru je potrebno ohranjati tipiko krajine in varovati vedute na pomembna območja naravne in kulturne dediščine.
Bistvene usmeritve za zasnovo prostorske organizacije dejavnosti in namensko rabo površin Občine Gorenja vas-Poljane:
– število prebivalcev v Občini Gorenja vas-Poljane naj bi doseglo leta 2000 predvidoma 6600,
– za planirano povečanje števila gospodinjstev bomo v obdobju 1996–2000 zgradili 25 stanovanj ter obnavljali in nadomestili del dotrajanih stanovanj,
– za zagotovitev skladnejšega razvoja urbanih in kmetijskih dejavnosti bomo v pretežno ruralnih naseljih in delih naselij prednostno razvijali kmečka gospodarstva, kmetijam v urbanem območju pa bomo postopoma zagotovili primerne nadomestne lokacije,
– Občina Gorenja vas-Poljane bo dajala prednost prenovi stavbnega fonda pred posegi na nove površine.
Gorenja vas
– Naselje se bo v prihodnje razvijalo le znotraj obstoječega ureditvenega območja naselja. Razvoj centralnih funkcij in blokovne stanovanjske gradnje bo mogoč znotraj SC1 med regionalno cesto in Poljansko Soro.
Za proizvodno-poslovne dejavnosti nove večje površine na območju Gorenje vasi niso opredeljene. Ob obratih Alpine in Jelovice je opredeljena manjša zaokrožitev območja.
Obstoječe pokopališče Gorenja vas se bo širilo v dveh fazah v smeri proti zahodu oziroma vzhodu v opredeljenem obsegu 1,4 ha.
Športno-rekreacijske površine, namenjene zimski rekreaciji, so opredeljene na desnem bregu Sore zahodno od naselja.
Poljane
– Bodoče poselitvene površine v naselju Poljane so predvidene predvsem znotraj obstoječega naselja – zgostitve.
Nove planske proizvodno-poslovne površine so opredeljene v pasu severno od centra naselja Poljane med potokom Ločilnica in cesto v Javorje, vključno z območjem stare žage.
Za potrebe centralnih dejavnosti je namenjena površina med trgovino in kulturnim domom, kjer je še dovolj prostih površin, predvidena pa je tudi prenova obstoječega stavbnega fonda na tem območju, predvsem primerna izraba pritličij.
Pokopališče še nadalje ostaja na obstoječi lokaciji, severno od pokopališča je predvidena tudi površina za njegovo širitev.
Površine za rekreacijo, predvsem zimsko, so opredeljene na desnem bregu Sore zahodno od naselja Predmost.
V naselju Hotovlja je predvidena širitev možna znotraj obstoječih stavbnih zemljišč.
V Hotavljah so za nadaljnji razvoj naselja predvidene zaokrožitve obstoječega naselja proti jugu.
Marmor v Hotavljah se bo razvijal znotraj opredeljenega pridobivalnega prostora. Pridobivalni prostor Marmor Hotavlje obsega približno 11 ha.
Podgora se bo lahko širila na vzhodnem pobočju obstoječega naselja.
Severovzhodno pobočje Trebije se namenja izgradnji stanovanjskih objektov.
Naselji Sovodenj in Lučine bosta za svoje potrebe po stanovanjski gradnji namenili zemljišča znotraj ureditvenih območij – zaokrožitve obstoječih naselij.
1.3.4. Zasnova organizacije dejavnosti v prostoru in namenska raba prostora
Centralna območja
– sedanje občinsko središče Gorenja vas, kot upravni izobraževalni, kulturni, gospodarski, oskrbno-storitveni center v občini z možnostjo širitve centralnih dejavnosti v območju SC1 Gorenja vas,
– naselje Poljane kot drugo največje središče Občine Gorenja vas-Poljane s kulturno-izobraževalnim, oskrbno storitvenim in gospodarskim potencialom in z možnostjo širitve centralnih dejavnosti v območju C2 Poljane.
Stanovanjska gradnja
– na območju Občine Gorenja vas-Poljane prevladuje gradnja stanovanj v prostostoječih individualnih objektih,
– stanovanja v blokih so le v občinskem središču Gorenja vas in predstavljajo 10% stanovanj. Razmerje med stanovanji v blokih in enodružinskih hišah bo v ureditvenem območju Gorenje vasi približno 10:90,
– gradnja večstanovanjskih objektov je predvidena le v območju SC1 Gorenja vas.
Oskrbne (terciarne) dejavnosti
Trgovina
Gorenja vas se razvija v močnejše občinsko nakupovalno središče.
Specializirane trgovine, tržnica in trgovina bodo v SC1 Gorenja vas.
Grosistično trgovino, trgovino z gradbenim in repromaterialom in skladišča bomo organizirali v gospodarskih conah.
Obrt
Posebno pozornost bomo usmerjali v izgradnjo mešano stanovanjsko obrtne cone v Gorenji vasi – Praprotnica.
V ureditvenem območju Rudnika Žirovski vrh bomo usmerjali hrupne in okolju ter človeku manj prijazne dejavnosti.
Gostinstvo in turizem
Pri razvijanju turizma bomo v največji meri podpirali tiste programe, ki bodo vključevali lokalne vire s ciljem usklajevanja turističnih in sprostitvenih dejavnosti z ekološkimi in socialnimi zahtevami, z omejevanjem takšnih, ki škodijo okolju.
V ta namen bomo razvijali odgovarjajoče itinerarije (poti), način doživljanja krajev ter možnosti potovanja in bivanja, ki so usklajene z željo po kreativnem in sonaravnem preživljanju prostega časa.
Turistično dejavnost bomo prednostno usmerjali in razvijali v turističnih kmetijah in ob atraktivnih točkah ter površinah naravne in kulturne dediščine.
Usluge za potrebe prehodnih gostov in turistov bo pretežno pokrivala obstoječa turistično-gostinska dejavnost. V primeru večjega razvoja turizma bomo smiselno v ponudbo vključevali ustrezno obnovljeno kulturno dediščino.
Manjši gostinski lokali bodo predvsem v centralnih območjih naselij, v območjih rekreacijskih con in pri pomembnejši naravni in kulturni dediščini.
Družbene dejavnosti
Otroško varstvo
Ob upoštevanju čimboljše dostopnosti do vrtcev, čimvečjemu številu vključenih otrok, bomo v občini omogočali dejavnost otroškega varstva v javnem zavodu in tudi pri koncesionarjih. V prizidku k osnovni šoli Gorenja vas bomo zgradili 6 varstvenih oddelkov.
Osnovno šolstvo
Težili bomo k temu, da bodo z obveznim in razširjenim programom zagotovljene razvojne možnosti za vse učence, uvajali bomo tudi programe za prizadete otroke.
Pri osnovni šoli Gorenja vas bomo zgradili za potrebe devetletke 7 novih učilnic, prav tako je predvidena izgradnja novih učilnic za potrebe devetletne šole v Poljanah.
Kultura
Kot dopolnitev obstoječih zmogljivosti bomo v največji možni meri izkoristili obstoječo stavbno dediščino.
Zdravstveno varstvo
Obstoječi objekt zdravstvenega doma zagotavlja vse potrebne površine (ambulantne in lekarno).
Socialno skrbstvo
Za starejše občane bomo prednostno skrbeli na njihovih domovih.
Morebitne potrebe po skupnem domu bomo zagotavljali v prenovljenem domu Trebija.
Upravne, javne in finančne službe
Potrebne površine za razvoj teh služb bodo zagotovljene v SC1 Gorenja vas in v okvirih prenove obstoječega stavbnega fonda v Gorenji vasi in Poljanah.
Šport in rekreacija
Poleg sedanjih športnih igrišč bomo urejanje novih površin za šport in rekreacijo usmerjali v šolsko-športni center Osnovne šole Poljane (telovadnica in zunanja igrišča).
Pri Osnovni šoli Gorenja vas predvidevamo izgradnjo nove večnamenske športne dvorane in ureditev zunanjih igrišč na površinah južno od šolskega kompleksa.
V Lučinah načrtujemo izgradnjo zunanjih športno-rekreacijskih površin neposredno ob objektu šole.
Na območju Starega vrha načrtujemo razvoj zimskošportnega centra.
Podpirali bomo širitev obstoječih rekreacijskih con in objektov Hlavče Njive z odprtim bazenom, konjeniški šport v Suši in piknik prostor ob Poljanski Sori v Hotavljah.
Zelene površine
Poleg tega, da je Občina Gorenja vas-Poljane pretežno porasla z gozdom, bomo ohranjali zelene površine znotraj ureditvenih območij naselij in zelene pasove ob vodotokih.
Industrija, gradbeništvo in transport
Razvoj industrije bo mogoč v območjih urejanja znotraj zato predvidenih con v Gorenji vasi, Poljanah, Sovodnju in na območju Rudnika Žirovski vrh.
Na območju Rudnika Žirovski vrh bomo organizirali parkirišče za potrebe transportnih vozil.
Prometno omrežje in naprave
Cestno omrežje
Nosilec cestnega prometa v območju občine je regionalna cesta, ki poteka skozi Poljane, Gorenjo vas in Trebijo.
Predvidevamo izgradnjo obvoznice mimo centra Gorenje vasi, trasa poteka neposredno ob vodotoku Poljanščice.
Na regionalni cesti R 319 od Gorenje vasi do Trebije je predvidena rekonstrukcija cestišča po obstoječi trasi, prav tako na regionalni cesti Trebija-Sovodenj R 319.
Predvidena je rekonstrukcija regionalne ceste R 324 Gorenja vas-Lučine po obstoječi trasi.
Lokalne in krajevne ceste
Predvidena je rekonstrukcija lokalnih cest: Poljane-Stari vrh, Poljane-Črni Vrh nad Horjulom, Gorenja vas-Goli Vrh, Hotavlje-Leskovica, Trebija-Ermanovec-Sovodenj.
Bencinski servis
Obstoječa črpalka Petrol se iz centra Gorenje vasi seli na novo lokacijo ob regionalni cesti.
Avtobusna postajališča
Končne postaje javnega potniškega prometa so v Javorjih, Sovodnju, Lučinah.
Vmesna postajališča so urejena v vseh večjih naseljih ob regionalni cesti ali ob lokalnih cestah.
Peščeve in kolesarske poti
V Občini Gorenja vas-Poljane je prednostnega pomena povezava pešca in kolesarja iz posameznih stanovanjskih območij s centrom ter z delovnimi mesti.
Pomembno je vzdrževanje okoliških lokalnih in krajevnih poti za kolesarjenje in kolesarskih poti na trasi Škofja Loka–Poljane–Gorenja vas–Tolmin.
Komunalna oskrba in vodnogospodarsko urejanje
Vodno gospodarstvo
S ciljem ohranjanja in obnove zdravih vodnih sistemov, še posebno ohranjanjem čistoče vodovja, bomo podpirali sonaravno gradnjo malih hidroelektrarn in tako izkoriščanje vodne sile, ki v enaki meri upošteva interese ohranjanja avtohtone flore in favne in ohranjanja okolja.
Oskrba z vodo
V zadnjih letih se je v občini intenzivno pristopilo k raziskavam vodnih virov, opredeljevanju varstvenih pasov na območjih vodnih virov ter njihovemu normativnemu zavarovanju, saj je bil z odloki zavarovan pretežni del vodnih virov v občini.
Tudi v prihodnjih letih bomo nadaljevali z raziskavami za zagotavljanje zadostnih količin pitne vode in njeno varovanje in prioritetno zavarovali varstvena območja zajetij vaških vodovodov.
Z odlokom so zavarovani naslednji vodni viri: Trebija, Hotovlja, Volaka.
Ostala zajetja: Leskovica, Sovodenj, Lajše nad Gorenjo vasjo, Javorje, Hotavlje, Poljane, Lučine, Podgora, območje Kopačnica, Brda – Hlavče njive, Četena Ravan, Kremenk, Malenski Vrh, Srednje Brdo, Volča, Zakobiljek, Zapreval, Žetina.
Odvajanje odpadnih voda
Prednostna naloga občine je izgradnja kanalizacijskega omrežja v Gorenji vasi in Poljanah s priključitvijo na čistilni napravi Gorenja vas in Poljane.
Predvidena je izgradnja kanalizacijskega sistema na Hotavljah, v Podgori, na Trebiji, Gorenji in Dolenji Dobravi, Dobravšcah in Todražu s priključitvijo na ČN Gorenja vas.
Obstoječi kanalizacijski sistem v Poljanah se dogradi s kanalizacijo v Dobenski ameriki, Srednji vasi, Volči, Podobenem in Delnicah ter priključi na ČN Poljane.
Za območje Sovodnja je predvidena izgradnja kanalizacijskega sistema z lastno ČN.
Prav tako se v Javorjah predvideva izgradnja kanalizacijskega sistema s priključitvijo na ČN Javorje.
Gospodarjenje z odpadki
Gospodarjenje z odpadki bo potekalo s ciljem zagotavljanja zajemanja, predelave in odstranjevanja odpadkov, ki je prilagojeno potrebam okolja in s posebnim upoštevanjem omejevanja odpadkov, za kar je potrebno še posebej vztrajno izobraževalno delovati.
Organizirali bomo sistem ločenega zbiranja odpadkov in uredili kompostarno v območju Rudnika Žirovski vrh.
Odpadke, ki jih ni možno ponovno uporabiti bomo vozili, na regionalno deponijo.
Oskrba z električno energijo
Oskrba z električno energijo je zagotovljena iz obstoječe RTP Žiri.
Po programu Elektro Gorenjske in Elektro Ljubljana okolica se bodo gradile jamborske TP v ruralnem prostoru.
MHE
Predvidena je izgradnja malih hidroelektrarn na vodotokih Poljanske Sore in potokih Ločivnica, Sevnščica, Kebrovec in Kopačnica.
MHE – Košir–Kebrovec
MHE – Košir–Sevnščica
MHE – Pintar–Poljanska Sora
MHE – Novak–Poljanska Sora
MHE – Topličar–Kopačnica
MHE – Ušeničnik–Ločivnica
MHE – Tratnik–Logarščica
MHE – Miklavčič–Zarobarščica
MHE – Bogataj–Hobovščica
MHE – Možina–Muravšek
MHE – Krek–Zarobarščica
MHE – Štremfelj–Volaščica
PTT promet
Pošte so v Gorenji vasi, Poljanah in Sovodnju.
Telefonski naročniki so priključeni na ATC v Gorenji vasi, Poljanah, na Sovodnju in Javorjah.
Obramba pred visokimi vodami
Poleg ukrepov za zmanjšanje onesnaženosti Poljanske Sore in njenih pritokov (ureditev kanalizacije) in rednega čiščenja strug bodo potrebne vodnogospodarske ureditve območij, kjer vodotoki poplavljajo.
Pokopališča
Na obstoječih lokacijah bomo širili in urejali pokopališča: v Poljanah, Gorenji vasi, Leskovici in Stari Oselici.
Kmetijstvo in gozdarstvo
Raba površin v odprtem prostoru je prav tako pomembna in bistveni del usmeritev razvoja občine. Pri tem je temeljna usmeritev varstvo najboljših kmetijskih zemljišč in varstvo najboljših pašniških površin pred zaraščanjem, nadalje varstvo vodnih virov, sanacija izkoriščanja mineralnih surovin in drugih posegov v prostor.
Podpirali bomo kmetijstvo s ciljem ohranjanja in pospeševanja gospodarjenja tradicionalnih kulturnih krajin ter kraju primernega in okolju znosnega kmetijstva v splošnem interesu.
Pri tem bomo upoštevali otežene gospodarske pogoje v hribovitem delu.
Kmetijska zemljišča
Kmetijska poraba prostora, še posebej tistega v dolinah, je v bližini večjih naselij v nenehnih konfliktih z drugimi rabami. V prvi vrsti je treba varovati vse kmetijske površine, uvrščene v 1. kmetijsko območje, ki so primerne za intenzivno kmetijsko proizvodnjo.
Za izboljševanje kmetijskih zemljišč predvidevamo naslednje posege
Osuševanje – hidromelioracija je predvidena na naslednjih lokacijah:
Gorenja vas (-Blata, Dobrava) – 92 ha
Agromelioracije – hribovite so predvidene na naslednjih lokacijah:
Javorje, Gorenje Brdo, Dolenje Brdo, Hlavče Njive, Žirovski vrh in Bukov vrh v skupni površini 500 ha.
Poleg okvirno naštetih se hribovske agromelioracije glede na ugotovljene potrebe lahko izvajajo na celotnem območju občine na I. in II. območju kmetijskih zemljišč.
Komasacije
Komasacije so predvidene na območju Gorenje vasi – Blata in Dobrava v skupni površini 92 ha.
Gozdovi
Gozdna zemljišča zajemajo pretežni del območja občine. Večina gozdnih zemljišč ima lesnoproizvodno funkcijo
Gozdovi s posebnim namenom so v okviru športno-rekreacijskih centrov in gozdni rezervati. V kartnem delu gradiva so posebej prikazani obstoječi in posebej predlagani varovalni gozdovi.
Z gozdovi bo potrebno, skladno z zakonom o gozdovih, gospodariti tako, da se zagotovijo trajno ohranjevanje in izboljšanje gospodarskih in splošno koristnih funkcij gozdov. Skladno s sprejetimi smernicami se bodo varovali predvsem gozdovi z varovalno, lesnoproizvodno in rekreacijsko funkcijo, gozdove slabše kakovosti bo možno namenjati tudi za potrebe bodoče poselitve. Dolgoročno bo potrebno postopno dograjevati gozdne komunikacije ter z intenzivno nego izboljšati malodonosne gozdove.
Eksploatacija kamnitih agregatov
Črpanje kamnitih agregatov moramo omejiti predvsem na urejene peskokope in kamnolome, pri opredelitvi lokacij in črpanja pa je prednostnega pomena varovanje vodnih virov, naravne in kulturne dediščine ter varovalnih gozdov.
Vsa obstoječa območja eksploatacije mineralnih agregatov, je potrebno sanirati skladno s tehničnimi pogoji biološke sanacije.
Za vse kamnolome in peskokope, ki so predvideni za nadaljnje izkoriščanje pod pogoji iz ureditvenih načrtov, se izvaja sanacija sočasno z eksploatacijo:
– Gorenja vas – Vehar 1. in 2.,
– Gorenja vas – Topos Hotavlje,
– Volaka – Marmor Hotavlje,
– Hotovlja – Debeljak,
– Stara Oselica – Klemenčič,
Sanacija degradiranih območij je obvezna za vse uporabnike. Na lokacijah pritokov Poljanske Sore bomo skladno s pogoji naravovarstvenikov čistili prodišča.
Varstvo okolja
Odgovornejši odnos do okolja bo eno temeljnih vprašanj razvoja občine, od katerega reševanje bo odvisen celoten razvoj.
Vodili bomo razvoj energetsko in surovinsko varčnih čistih in tihih tehnologij. Vse naložbe bodo ocenjene s stališča vpliva na okolje. Zagotovili bomo stalne meritve onesnaževanja okolja in dosledno izvajanje sanacijskih programov, ki jih bodo morali pripraviti vsi onesnaževalci.
Z usmerjanjem urbanega razvoja bomo ohranjali kar čimbolj prvobitno naravno okolje in skladno s sprejetimi smernicami posvečali temu vso skrb in najmanj 2% ustvarjenega družbenega proizvoda. Ogroženo je okolje v Gorenji vasi in zaledju, saj niso še znani vsi vplivi RŽV. Naravno okolje je v večji meri ogroženo predvsem v pogledu onesnaževanja ozračja, tal in vode. Delno je posledica hitre urbanizacije tudi zmanjšanje kvalitete prostorskega vidika okolja, zato bo potrebno v bodoče načrtovati gradnjo, ki ne bo prizadela ambientalnih vrednosti okolja in naravne dediščine. Varovati bo potrebno boljša kmetijska zemljišča.
Za varstvo zraka pred onesnaževanjem se predlagajo naslednji kriteriji in pogoji v zvezi z urejanjem prostora:
Z izgradnjo prometnic in ureditvijo prometa na območju posameznih centrov v občini se bodo
tudi z vidika onesnaževanja ozračja v prometu razmere izboljšale,
Odvajanje in čiščenje odpadnih voda bomo prioritetno reševali z izgradnjo kanalov in čistilnih naprav.
Pristopili bomo k ločenemu zbiranju komunalnih odpadkov in izgradnji ustrezne komunalne deponije, posvečali bomo pozornost tudi posebnim odpadkom v občini.
Raziskave vodnih virov in perspektivna oskrba s kvalitetno vodo ima prednost pred ostalo rabo prostora, melioracije na perspektivnih vodozbirnih območjih bodo izvajane v obsegu, ki ne bo vplival na slabšanje kvalitete talnih voda.
Varstvo tal je prioritetna naloga predvsem z vidika varstva kmetijskih zemljišč. Pospešiti je potrebno raziskave in zavarovati območja virov pitne vode. Na osnovi raziskav ugotavljanja kvalitete podtalnice voda se bodo na vodozbirnih območjih določili ukrepi za varovanje podtalnice.
Vsa naselja je skladno s predlagano oskrbno mrežo potrebno preskrbeti s pitno vodo ustrezne kvalitete in s tehnološko vodo.
Posebno pozornost bo potrebno nameniti stalnemu nadzoru varovanja okolja v RŽV. V izgradnji je čistilna naprava in usedalniki v Marmorju Hotavlje.
Da bi preprečili hrup, ki ga povzroča industrija, ga je potrebno omiliti že na izvoru samem. Okrog večjih kompleksov so predlagani varovalni zeleni pasovi. Nova stanovanjska območja pa je treba načrtovati tako, da bodo zagotovljeni zadostni odmiki zazidave oziroma drugi potrebni ukrepi, skladno z določili zakona o hrupu.
Z vidika varovanja krajine in vrednot naravne in kulturne dediščine je potrebno dosledno načrtno izvajati vse posege v prostor skladno s sprejetimi dokumenti, izvajati sanacije in zavarovati pomembnejša območja naravne in kulturne dediščine, še posebej območja, predlagana za krajinske parke.
Pri melioracijskih posegih je potrebno paziti na kompleksno vrednotenje s krajinskega in ekološkega vidika, skladno z ugotovljeno problematiko se določi UN.
Pri urejanju vodotokov je potrebno uskladiti akcije vodnega gospodarstva, kmetijstva, ribištva in krajinskega varstva.
Prednost pred gradnjo kanalov naj ima povečanje rečne struge in ohranjanje obrečne vegetacije v vsaj trimetrskem pasu.

Obvezna izhodišča iz dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje od leta 1986-2000, dopolnjenega 1989, 1990, 1995:
– Kmetijstvo
Najkvalitetnejša kmetijska zemljišča (A območje),
– Gozdarstvo
varovalni gozdovi,
– Vodno gospodarstvo
izvir studenca v Volaki,
– Rudarstvo
Marmor – okrasni kamen Hotavlje,
– Kulturna dediščina
Predmost, Žirovski vrh,
– Cestno omrežje
regionalna cesta Gorenja vas-Lučine
regionalna cesta Gorenja vas-Trebija-Žiri
glavna cesta Kranj-Sovodenj,
– Kolesarsko omrežje
glavna kolesarska povezava Škofja Loka-Poljane-Gorenja vas-Tolmin.

Družbeni plan Občine Škofja Loka za obdobje 1986 do 2000 se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
Srednjeročni plan Občine Škofja Loka za obdobje 1986–2000 za območje Občine Gorenja vas-Poljane
1. Prostorske sestavine srednjeročnega plana
1.1. Cilji in usmeritve v zvezi z urejanjem prostora in varstvom okolja
Temeljni cilji, ki jih moramo doseči z načrtnim urejanjem prostora in varstvom okolja, so:
– smotrna organizacija dejavnosti v prostoru in raba prostora,
– varovanje naravnih virov, naravnih in ustvarjenih vrednot,
– varovanje in izboljšanje človekovega okolja.
Dolgoročni plan občine, ki vsebuje usmeritve za uresničevanje teh ciljev, je osnovno vodilo za opredelitev posegov v prostor in za njegovo urejanje.
(1) Sprejeta zasnova poselitve in izhodišče za usmerjanje novih dejavnosti in za širitev sedanjih zmogljivosti,
– razvoj naselij bomo usmerjali na površine, ki so v ta namen opredeljene v dolgoročnem planu. Učinkovito komunalno in stanovanjsko gospodarstvo bomo zagotovili z večjo koncentracijo stanovanj in delovnih mest v naseljih, ki so komunalno vsaj delno že opremljena,
– trend stihijskega poseljevanja v dobro dostopnih naseljih bomo ustavili z doslednim izvajanjem urbanistične, zemljiške in komunalne politike,
– v ruralnih in pretežno ruralnih naseljih bomo razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenjali gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev,
– zagotovitev poseljenosti v hribovitih območjih bomo dosegli z zavestnimi ukrepi, kot so dobra cestna in prometna povezanost, osnovni komunalni standard in bližina osnovnega izobraževanja.
(2) Globalna namenska raba površin in usmeritve za njeno preobrazbo so določene z dolgoročnim planom. Pri vseh posegih v prostor, ki so vezani na spremembo namenske rabe zemljišč, bomo dosledno upoštevali usklajen razvoj vseh dejavnosti v prostoru, še zlasti pa uveljavitev širših družbenih interesov pred lokalnimi in sektorskimi,
– varovanje vodnih virov je prednostnega pomena pri namenski rabi površin in urejanju prostora, zato zahteva poleg doslednega upoštevanja režimov varstvenih območij tudi stalno spremljanje možnih vplivov iz širšega območja,
– učinkovito gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči in z gozdom bo mogoče ne samo z uskladitvijo namenske rabe površin, temveč predvsem z uresničevanjem dolgoročnih razvojnih programov in z razvojem sistema poselitve, ki bo zagotavljal aktiviranje vsega prostora,
– črpanje kamnitih agregatov moramo omejiti predvsem na urejene peskokope in kamnolome, pri opredelitvi lokacij in načina črpanja pa je prednostnega pomena varovanje vodnih virov, naravne in kulturne dediščine ter varovanih gozdov. Sanacija degradiranih območij je obvezna za vse uporabnike,
– naravno in kulturno dediščino moramo vključiti v celovito urejanje prostora. Pri tem moramo preseči današnji predvsem konzervatorski pristop ter povezati interese družbenega in gospodarskega razvoja s potrebami po njeni ohranitvi in vzdrževanju,
– naravne razmere s krajinsko pestrostjo in bogato dediščino moramo bolje izkoristiti pri razvijanju turizma ter za rekreacijske potrebe prebivalcev občine in širšega zaledja.
(3) Izboljšanje in varovanje okolja mora biti učinkovita kurativna in preventivna dejavnost, ki mora biti povezana predvsem z naslednjimi nalogami:
– primerna razmestitev in izbor proizvodnih in drugih dejavnosti v prostoru,
– razvoj tehnologije čiščenja onesnaženja, ki nastaja v proizvodnih procesih,
– načrtno vlaganje v čistilne naprave in v izgradnjo kanalizacijskega omrežja,
– organizirano zbiranje in ravnanje z odpadki,
– pravočasna presoja vplivov posameznih posegov v prostor,
– ustrezna organizacija prometa in drugih dejavnosti, ki povzročajo hrup in onesnaževanje.
Varstvo okolja in izboljšanje njegove kvalitete mora biti sestavni del ravnanja organizacij in skupnosti ter občanov pri sprejemanju odločitev, pri delu in v prostem času.
(4) Na podlagi določil dolgoročnega plana bomo sprejeli prostorske izvedbene akte kot podlago za operativno uresničevanje dogovorjenih nalog.
Vse predvidene investicije, ki še niso podrobno preverjene v fazi vključevanja v planske akte, bomo preverili ob izdelavi prostorskih izvedbenih aktov.
Pri urejanju naselij bo v obdobju 1996–2000 poudarek na zapolnitvah in kvalitetnemu urejanju pretežno že pozidanih območij, zato moramo naseljem in delom naselij, kjer bo prevladovala prenova in nadomestna gradnja, posvetiti enako urejevalsko pozornost kot urejanju novih območij.
Podrobne strokovne presoje in sprejetje ustreznih prostorskih izvedbenih aktov moramo zagotoviti tudi za posege v prostor izven naselij: črpanju kamnitih agregatov, urejanju odlagališč odpadkov, izgradnji zadrževalnikov.
1.2. Prostorska organizacija dejavnosti in namenska raba prostora v območjih, kjer so predvidene naloge v zvezi z urejanjem prostora.
Organizacija dejavnosti v prostoru, sprememba namembnosti prostora in določila za izvajanje nalog v planskem obdobju 1996–2000 temeljijo na usmeritvah dolgoročnega plana.
Vsi planirani posegi v prostor in naloge v zvezi z urejanjem prostora so v tekstualnem delu plana prikazani po planskih conah, planskih celotah in ureditvenih območjih, opredeljenih v dolgoročnem planu občine. Obodna razmejitev območij, v katerih se bodo izvajali posegi, je prikazana v kartografski dokumentaciji.
Gradnja posameznih objektov (zapolnitve) v ureditvenih območjih UZ bo opredeljena z določili PUP in LD.
Za območja z razpršeno gradnjo so v kartografskem delu plana označena obstoječa stavbna zemljišča. Ta naselja so prednostno namenjena razvoju in obnovi kmečkih in polkmečkih gospodarstev. Gradnja in obnova je mogoča na obstoječih stavbnih zemljiščih ali na mejnih parcelah, če ni v nasprotju z omejitvami, ki so prikazane v kartografskem delu plana.
Dopolnilna gradnja v Sovodnju, Javorjah, Hotavljah, Podgori, Trebiji, Gorenji vasi, Gorenji in Dolenji Dobravi, na Dobravšcah, Todražu, Dobju, Srednji vasi in Poljanah bo možna po izgradnji čistilnih naprav.
1.2.1. Stanovanjska gradnja
Individualna stanovanjska gradnja se bo urejala v določilih PUP, za območje Dobenska amerika (S2/4) se bo izdelal nov ZN, območje Vršajna (S1/6) se bo prav tako urejalo pod pogoji iz ZN.
1.2.2. Centralne dejavnosti
Ob omejenih materialnih možnostih je v tem planskem obdobju prednostnega pomena pomoč potencialnim zasebnim vlagateljem v centralne dejavnosti.
Za območje obrtno-stanovanjskih con v Dobju, na Praprotnici in v Poljanah je predvidena izdelava zazidalnih načrtov po izgradnji kanalizacijskih sistemov s priključitvijo na ČN.
Center Gorenje vasi (Sc1) se bo urejal po določilih PUP za to območje.
1.2.3. Proizvodne in servisne dejavnosti
Razvoj proizvodnih dejavnosti bo v obdobju 1990 do 2000 usmerjen predvsem v širitev in tehnološko izboljšavo sedanjih proizvodnih organizacij, in sicer pretežno na sedanjih zemljiščih podjetij.
V obdobju do leta 2000 bomo zagotovili za prostorski razvoj proizvodnih dejavnosti stavbna zemljišča, opredeljena v ta namen na območju stanovanjsko-obrtne cone na Praprotnici v Gorenji vasi.
1.2.4. Kmetijske površine
Učinkovito gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči bo možno ne samo z uskladitvijo namenske rabe površin, temveč predvsem z uresničevanjem dolgoročnih razvojnih programov in z razvojem sistema poselitve, ki bo zagotavljal aktiviranje vsega prostora.
1.2.5. Gozdne površine
Gospodarske gozdove bomo izkoriščali in urejali na podlagi veljavnih gozdnogospodarskih načrtov. Upoštevali bomo omejene pogoje gospodarjenja v varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim pomenom, ki so opredeljeni v dolgoročnem planu.
Za območja zaraščanja, katera se bodo namensko opredelila za gozdarstvo, bo Zavod za gozdove pripravil programe vlaganja v pospešeno vključevanje teh območij v gozdno proizvodnjo.
1.2.6. Območje za pridobivanje mineralnih surovin
Pridobivanje kamnitih agregatov, predvsem pa sanacijo izkoriščenih površin, bomo zagotovili na podlagi izdelanih izvedbenih aktov v območju kamnolomov “Vehar 1, Vehar 2“, Topos, vsi Gorenja vas, Marmor Hotavlje, Debeljak – Hotovlja, Klemenčič – Stara Oselica, Bradeško – Kremenk, Čeferin – Studor.
1.3. Naloge v zvezi z urejanjem prostora
1.3.1 Izdelava prostorskih planskih in izvedbenih aktov
V obdobju do leta 2000 bomo dopolnili prostorske planske akte in izvedbene akte.
Prostorskoizvedbeni akti so PIN (prostorskoizvedbeni načrti) in PUP (prostorskoureditveni pogoji). Prostorskoureditveni načrti so ZN (zazidalni načrti), Uradni N (ureditveni načrti) in LN (lokacijski načrt).
Realizacija nalog v zvezi z urejanjem prostora zahteva pripravo in sprejem ustreznih PIN za vsa območja, kjer so predvideni pomembnejši posegi v prostor, razen za območja, za katera obstajajo veljavni (PIN).
Sprejeti PIN do leta 1996 in usklajeni z DP in SP 1996–2000:
– C1 – Center Gorenja vas (Uradni v. Gorenjske št. 11/87),
– S2/4 Dobenska amerika – stanovanjska gradnja (UVG št. 7/89)
Za PIN-e, ki se bodo izdelali in sprejeli v tem planskem obdobju, bomo PZ (programske zasnove) sprejemali sočasno s PIN-i.
Dinamika in zaporednosti izdelave PZ in PIN bo opredeljena v programu, ki ga sprejema Občinski svet občine Gorenja vas-Poljane. V programu bo določen tudi obseg in dinamika priprave geodetskih in drugih podlog in način financiranja izdelave PIN.
Izdelava PIN je predvidena za naslednja območja:
– Stanovanjsko–obrtna cona Praprotnica,
– Stanovanjska gradnja Vršajn – Gorenja vas in Dobenska amerika.
Za celotno območje občine in naselja oziroma dele naselij, za katere se ne bodo izdelali PIN, oziroma se bodo obstoječi PIN-i ukinili, bomo zagotovili pripravo in sprejem PUP.
1.3.2. Usmeritve za pripravo prostorskih izvedbenih aktov
Pri pripravi PIA bomo upoštevali naslednje usmeritve:
– podrobno bomo razčlenili namensko rabo, skladno s planirano organizacijo dejavnosti na posameznem območju; pri tem bomo zavarovali lokacije za objekte in naprave širšega družbenega pomena, ki se bodo gradili v kasnejših fazah,
– izboljšali bomo sedanje in uredili nove prometne ureditve in povezave, ki bodo omogočale varen promet in v največji možni meri zaščito okolja pred hrupom,
– zmanjšali bomo komunalne probleme z načrtovanjem komunalnega omrežja in naprav, ki ga bo mogoče postopoma izgrajevati in izboljševati,
– upoštevali bomo vsa v dolgoročnem planu opredeljena varstvena in zavarovana območja ter usmeritve o možnih posegih in ureditvah na teh območjih:
– upoštevali bomo omejitve, opredeljene v odloku o varstvu vodnih virov,
– pooblaščena organizacija za varstvo narave in kulturne dediščine je dolžna pravočasno pripraviti smernice in pogoje za aktivno varovanje dediščine,
– prednostno bomo pripravili načrte sanacij degradacije okolja in škodljivih vplivov v varovanih območjih,
– pri urbanističnem načrtovanju in ureditvah bomo poleg funkcionalnih vidikov enakovredno upoštevali merila za oblikovanje kulturnega in humanega bivalnega ter delovnega okolja, pri tem bomo urejevalsko pozornost enakovredno posvečali urbanim in ruralnim naseljem,
– pri urejanju krajine bomo poleg funkcionalnih vidikov enakovredno upoštevali ohranitev značilne krajinske podobe ter ekološkega ravnotežja:
– za vse peskokope in kamnolome se izdelajo rudarski načrti; sanacija se izvaja sočasno z eksploatacijo,
– ureditveni načrti in sprotna sanacija se izvaja tudi na vseh odlagališčih,
– pri melioracijskih posegih je potrebno paziti na kompleksno ovrednotenje s krajinskega in ekološkega vidika; skladno z ugotovljeno problematiko se po potrebi izdela Uradni N,
– pri urejanju vodotokov je treba uskladiti akcije vodnega gospodarstva, kmetijstva, ribištva in krajinskega varstva, prednost pred gradnjo kanalov naj ima povečanje kapacitete rečne struge in ohranjanje obrečne vegetacije,
– oblikovalno pozornost bomo posvečali tudi vključevanju naselij v kulturno krajino, predvsem oblikovanju robov naselij (arhitektonski in krajinski vidik),
– preverili bomo vse oblike ogroženosti prebivalcev ter materialnih dobrin ter vključili v PIA določila v zvezi z gradnjo, tehničnimi in obrambno-zaščitnimi ukrepi na obravnavanem območju.
1.3.3. Usmeritve za urejanje posameznih območij
Odprt prostor in posamezna naselja bomo urejali skladno z zasnovo posameznih krajinskih sistemov,
– pospeševali bomo aktiviranje vseh primarnih proizvodnih potencialov v prostoru in selektivno vnašanje neagrarnih funkcij za pridobitev novih razvojnih možnostih in kakovosti,
– razmerje med primarnimi in urbanimi dejavnostmi bomo razvijali tako na ravni posameznih naselij kot programskih zasnov v smeri komplementarnega prepleta dejavnosti in njihove ekološko skladne vgraditve v krajino,
– razvoj poselitvenih zasnov, posameznih naselij in spremljajočih dejavnosti bomo usmerjali skladno z merili posameznega kulturnega krajinskega sistema,
– nedopustna je gradnja novih objektov nekmečkih prebivalcev na zavrtnicah posameznih kmetij, pač pa je potrebno za nekmečko prebivalstvo najti primerne lokacije izven ali na zunanjem robu vaškega ozemlja,
– v območjih, kjer bi širitev gradbenih površin predstavljala potencialni higienski ali komunalni problem ali kjer že obstoječe gradnje predstavljajo tak problem, ni mogoče graditi, dokler se stanje ne sanira.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.