Na podlagi 18. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81, 42/86 in Uradni list RS, št. 26/92), 17. člena statuta Občine Metlika (Uradni list RS, št. 41/95) ter na predlog Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto je Občinski svet občine Metlika na seji dne 1. 10. 1998 sprejel

Z namenom, da bi trajno zagotovili ohranitev in posebno družbeno varstvo se podružnična cerkev Sv. Martina in znamenje pri Martinovi cerkvi razglaša za kulturni spomenik.

Cerkev in znamenje imata naslednje spomeniške lastnosti, ki narekujejo razglasitev za kulturni spomenik: Cerkev, glede na arhitekturno členitev in oltarno opremo, sodi med pomembnejše primere baročne arhitekture v Beli krajini. Stoji na zahodnem robu naselja, pomaknjena v breg in je z vzdolžno osjo orientirana proti severovzhodu. Vzhodno od cerkve, tik nad cesto oziroma pod cerkvijo, se dviga slopasto znamenje, ki se glede na tip uvršča med najstarejše v svoji vrsti na Slovenskem.
Cerkev prvič omenja Valvasor v poznem 17. stoletju, vendar patrocinij cerkve in še posebno znamenje z ostanki freske iz 15. stoletja pričata, da gre za kultno stavbo, ki ima izvor v srednjem veku. Današnja podoba cerkve, ki jo sestavljajo pravokotna ladja, prezbiterij, na severni strani kapela in na zahodni strani vhodna lopa, je rezultat večkratnih predelav. Notranjščino cerkve sta poleg arhitekturne členitve in opečnega tlaka odlikovala dva bogata baročna oltarja z rokokojsko dekoracijo, vendar pa žal niti oltarja niti oltarni menzi nista ohranjeni.
Znamenje je pozidano na kvadratnem tlorisu in pokrito s piramidasto streho s skodlami. Edino členitev predstavljata vdolbini na sprednji in zadnji strani znamenja.
Prednja vdolbina je večja in zaključena z usločenim lokom. V 18. stoletju so jo poslikali s prizorom bičanja, pod to plastjo pa je starejša slikarija izvedena v pravi fresko tehniki, ki fragmentarno ohranjeno fresko s svojimi značilnostmi uvršča v 15. stoletje.

Cerkev leži na območju k. o. Metlika in obsega:

-----------------------------------------------------------------------
vl. št.      št. parc.    kultura      izmera       lastnik
-----------------------------------------------------------------------
1452         4353         posl. st.    135 m2       Rimokat. župnijstvo
                          (cerkev)
1137         174/1        travnik      396 m2       Občina Metlika
-----------------------------------------------------------------------

Cerkev z znamenjem in ožjo okolico se varuje kot celota, za varovanje spomenika pa velja režim, ki ga ohranja v njegovi avtentični pričevalnosti.
Vsi predvideni posegi na stavbi, predvsem vzdrževalna dela, so mogoči v skladu z veljavno zakonodajo o kulturni dediščini in s soglasjem in smernicami Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto.

Cerkev že od leta 1921 zaradi slabega stanja ni opravljala svoje prvotne funkcije. Obnovljena je bila z namenom, da bi v stavbi uredili muzejsko prezentacijo oziroma lapidarij, vendar muzejska funkcija ni zaživela, sedaj pa tudi ni več primerna. Stavba bo po končanih obnovitvenih delih ponovno zaživela kot sakralna prostornina, služila pa bo lahko tudi drugim sakralnemu prostoru primernim kulturnim dogodkom.

Strokovne naloge v zvezi z varstvom spomenika in varovanja ožje okolice po tem odloku opravlja pooblaščeni Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.

Po uveljavitvi tega odloka, občinska uprava poda predlog za vpis spomenikov v zemljiško knjigo.

Izvirnik kart PKN v merilu 1: 5000 ter strokovne osnove za razglasitev podružnične cerkve Sv. Martina in znamenja pri Martinovi cerkvi za kulturni spomenik, ki jih je pripravil Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, se nahajajo na sedežu Občine Metlika.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.