Na podlagi 39., 40. in 43. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 26/90 ter Uradni list RS, št. 18/93 in 71/93, 44/97), 21. in 44. člena navodil o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85) ter 16. in 99. člena statuta Občine Postojna (Uradni list RS, št. 1/96, 68/97 in 31/98) je Občinski svet občine Postojna na 35. seji dne 30. 9. 1998 sprejel
O D L O K
o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Kremenca II v Postojni
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za stanovanjsko območje Kremenca II v Postojni - planska celota P19 S 12 (dolgoročni plan Občine Postojna za obdobje 1986–2000 – Uradni list SRS, št. 8/89, Uradni list RS, št. 25/93, 30/ 95, 4/97, 9/98), srednjeročni družbeni plan Občine Postojna za obdobje 1986–1990 (Uradne objave, št. 15/87, Uradni list RS, št. 30/95, 4/97, 9/98), ki jih je izdelal Investbiro Koper, d.d. (št. projekta 97-41, v juniju 1998).
V nadaljevanju teksta se za prostorske ureditvene pogoje za stanovanjsko območje Kremenca II v Postojni uporablja skrajšano ime “PUP Kremenca II”.
2. člen
PUP Kremenca II vsebujejo:
a) besedni del:
– odlok o prostorskih ureditvenih pogojih,
– soglasja pristojnih soglasodajalcev,
– obrazložitev meril in pogojev za posege v prostor;
b) grafični del:
– izris iz planskih aktov občine,
– topografsko katastrski načrt,
– ureditvena situacija s prikazom funkcionalnih zemljišč in zelenih površin,
– prometna ureditev za območje blokovne zazidave,
– ureditve mirujočega prometa za območje blokovne zazidave.
3. člen
Odlok o PUP “Kremenca II” vsebuje naslednja določila:
I. Uvodne določbe,
II. Meja območja,
III. Funkcija območja s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve in druge posege v prostor,
IV. Merila in pogoji za urbanistično oblikovanje območja ter arhitektonsko oblikovanje objektov in drugih posegov v prostor,
V. Merila in pogoji za urejanje zunanjih površin,
VI. Merila in pogoji za urejanje prometa,
VII. Merila in pogoje za urejanje komunalne infrastrukture,
VIII. Merila in pogoji za varovanje in izboljšanje okolja,
IX. Končne določbe.
II. MEJA OBMOČJA
4. člen
Meja območja PUP Kremenca II poteka:
Na severovzhodni strani po cesti na Kremenco (parcela št. 2735 in 2819), prečka Erazmovo ulico (parc. št. 2818/1), se nadaljuje po parcelnih mejah parcel št. 981, 982, 983, 559/3 in prečka parceli št. 559/1 in 561/47. Na jugovzhodni strani po parcelnih mejah parcel št. 561/47, 561/76 561/75, 561/12, 561/11, 2826, 2827, 2828, 2829, 2830,2833, 2834, 2837, 2838, 2839, 2840, 2841, 2842, 2843, 2844, 2845 in 620/1. Na zahodni strani po Cesti v Staro vas (parc. št. 2614/2) do izhodiščne točke Cesta na Kremenco (parcela št. 2735). Vse parcele so v k.o. Postojna.
Grafično je meja prikazana na topografsko katastrskem načrtu iz 2. člena tega odloka.
III. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADITVE IN DRUGE POSEGE V PROSTOR
5. člen
Obravnavano območje je stanovanjsko. Lahko se dopolnjuje z oskrbno storitvenimi in uslužnostnimi funkcijami.
Glede na stavbno strukturo, funkcijo in oblikovanje prostora se območje deli na naslednje morfološke celote:
A) območje individualne stanovanjske gradnje,
B) območje blokovne zazidave,
C) območje doma upokojencev,
D) območje oskrbnega centra.
6. člen
S tem PUP se dovoljujejo naslednji posegi:
– nadomestna gradnja objektov,
– dozidave in nadzidave in rekonstrukcije obstoječih objektov,
– spreminjanje namembnosti,
– gradnja pomožnih objektov,
– gradnja večnivojskih in nivojskih parkirišč,
– urejanje javnih površin,
– sanacija, rekonstrukcija, gradnja in vzdrževalna dela na infrastrukturnih objektih in napravah ter
– drugi ukrepi in posegi za varstvo in izboljšanje bivalnega okolja,
– stanovanjska novogradnja kot dopolnilna gradnja na parc. št. 561/10 in 559/5 k.o. Postojna.
IV. MERILA IN POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČJA TER ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN DRUGIH POSEGOV V PROSTOR
7. člen
Splošni pogoji oblikovanja objektov:
Gabariti novih objektov ali delov objektov se morajo oblikovati glede na velikost in obliko funkcionalnega zemljišča ter odnosa do sosednjih obstoječih objektov in celostno kvalitetno zasnovo zunanjih površin.
Glede na prostorske danosti morajo gabariti objektov ali delov objektov upoštevati elemente naravne osvetlitve in osončenja bivalnih prostorov.
Tlorisni gabarit objekta vključuje nadstreške, vetrolove, pokrite terase, balkone in dostopna stopnišča.
Posebno pozornost je potrebno posvetiti notranji razporeditvi programov, oblikovanju fasad, volumnov, glavnih vhodov in zunanji ureditvi objektov, ki so izpostavljeni pogledom ob glavnih prometnicah.
Pri oblikovanju fasad objektov in njihove okolice naj se upošteva uporaba kvalitetnih detajlov, proporcev in materialov, prilagojenih lokalnim klimatskim razmeram in obstoječim ureditvam.
Za pogoje oblikovanja streh in ostalih elementov se smiselno uporabljajo izhodišča obstoječih objektov in določila Splošnih prostorskih ureditvenih pogojev za del območja Občine Postojna (Uradni list RS, št. 9/98).
Posegi na fasadah večstanovanjskih objektov (npr. zasteklitve balkonov, ograje ipd.) so dopustni, če je zagotovljena kvalitetna zasnova, usklajena s celostno podobo objekta oziroma fasade.
8. člen
Nadomestni objekt se lahko upošteva v primerih, ko nov objekt pokriva 2/3 površine obstoječega objekta in izpolnjuje ostale splošne pogoje.
9. člen
Dozidave, nadzidave in rekonstrukcije obstoječih objektov
Dograjuje se lahko:
– individualne stanovanjske objekte in druge objekte na funkcionalnem zemljišču, tako, da je priporočljiva pozidana tlorisna površina celotnega objekta in vseh na funkcionalnem zemljišču zgrajenih pomožnih objektov do 1/3 pripadajočega funkcionalnega zemljišča,
– dom upokojencev, pri čemer je potrebno zagotavljati ustrezne in zadostne zunanje površine, brez poslabšanja bivalnih pogojev neposrednih sosedov in upoštevati celovito oblikovno zasnovo objekta.
Ob tem je upoštevati, da so številne omejene tudi z:
– odmiki od javnih cest (min. 5 m),
– odmiki od parcelnih meja (min. 2 m),
– višino objekta in
– drugimi splošnimi pogoji tega odloka.
Pri individualnih stanovanjskih objektih so lahko odmiki tudi manjši ali taki, da se sosednje objekte medsebojno poveže v niz, vendar si mora v tem primeru poleg splošnih pogojev investitor pridobiti tudi soglasje sosednjega lastnika. Pogoj odmikov ne velja za že legalno zgrajene objekte.
Pri vseh posegih je potrebno zagotoviti gradbeno tehnično, funkcionalno in oblikovno skladnost posegov na objektih in njihove zunanje ureditve ter ohranitev ali izboljšanje kvalitetne zasnove objekta in okolice.
10. člen
Pri individualnih stanovanjskih objektih je dovoljena sprememba višinskih gabaritov do etažnosti največ K+P+1+M. Pri tem je K (klet) v celoti vkopana etaža in M (mansarda) bivalno podstrešje z višino zidu ob kapi max. 1,30 m. Vse nižje stavbe je možno nadzidati, pod pogojem, da se s tem ne poslabšajo bivalni pogoji v sosednjih objektih.
Obstoječa podstrešja stanovanjskih blokov je možno nameniti za razširitev sosednjih obstoječih stanovanjskih enot, ki se na ta lahko navežejo. Pri tem je dopustno preoblikovanje strehe za vstavitev novih strešnih oken, frčad, poglobljenih teras ter dvig kote venca do max. 1,20 m pod pogojem, da gre za tipsko zasnovano preoblikovanje in brez večjega števila stanovanjskih enot v bloku. Vsi posegi morajo biti usklajeni po proporcih, barvah in detajlih s celotno podobo objekta (izboljšanje ali ohranitev kvalitetnih elementov osnovne fasade). Gabariti dograjenega ali podkletenega dela objekta morajo biti usklajeni z obstoječim objektom, zunanjo ureditvijo in potekom komunalnih naprav.
11. člen
Rušenje dotrajanih objektov in odstranjevanje neustreznih delov:
– vse dotrajane in neustrezne objekte ali dele objektov je potrebno odstraniti in jih nadomestiti z novimi v skladu s predpisi in določili tega odloka.
12. člen
Vzdrževalna dela
Vzdrževalna dela se lahko izvajajo na vseh objektih v ureditvenem območju. Vzdrževalna dela so dela, pri katerih se omogoča normalna uporaba objektov in naprav tako, da se ne spreminja zunanjost, zmogljivost, velikost in namembnost ter se z njimi ne posega oziroma spreminja konstrukcijskih elementov.
13. člen
Spremembe namembnosti
Pri vseh individualnih stanovanjskih objektih je dovoljena sprememba namembnosti dela objekta v poslovne prostore (mirna uslužnostna obrt, trgovina, poslovne storitve). Navedene spremembe namembnosti so možne pod pogojem, da te dejavnosti:
– ne povzročajo škodljivih vplivov na okolje nad dopustnimi vrednostmi za stanovanjsko območje,
– ne pomenijo bistvenega povečanja kapacitet nad običajnimi za tovrstni objekt (pri individualnem stanovanjskem objektu skupaj max: 2 stanovanjski enoti + 1 poslovni prostor),
– znotraj objekta oziroma funkcionalnega zemljišča v skladu s predpisi zagotavljajo ustrezne prostore in potrebne manipulacijske površine brez bistvenih dodatnih obremenitev komunalnih objektov in naprav.
14. člen
Gradnja pomožnih objektov
Gradnja pomožnih objektov na funkcionalnem zemljišču individualnih stanovanjskih hiš je možna samo kadar gre za takšne vrste pomožnih objektov, ki sodijo v mestno stanovanjsko sosesko. Takšni objekti so: nadstreški teras, letne kuhinje, vetrolovi, pergole, nadstreški za parkirne prostore, garaže, vrtne ute, kleti, shrambe in podobno.
Vsi posegi morajo upoštevati določila glede kvalitetne zasnove in oblikovanja objektov, obveznih odmikov in pozidane površine funkcionalnega zemljišča.
Oblikovanje pomožnih objektov mora biti usklajeno s kvalitetnimi detajli arhitekture osnovnega objekta, objekti v soseščini in značajem območja.
15. člen
Tolerance
V celoti vkopani prostori, ki so tlakovani ali ozelenjeni in so s tem del zunanje ureditve, se ne štejejo v razmerje pozidanih površin. Izvedba vkopanih prostorov je dopustna, kolikor ne ovira, prejudicira ali spreminja urbanistične in prometne zasnove, razmerja javnih in zasebnih površin, ne slabša okoljevarstvenih razmer ter bistveno ne spreminja obremenitev in zasnove komunalnih naprav in njihovih priključkov. Pri obstoječih objektih je možna izvedba kleti, vendar mora biti zagotovljeno ustrezno odvajanje odpadnih vod. Za pridobitev dovoljenja za gradnjo teh je potrebno izdelati tudi načrt zunanje ureditve.
V. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE ZUNANJIH POVRŠIN
16. člen
Funkcionalna zemljišča
Možnosti ureditve funkcionalnih zemljišč (določitve, zaokrožitve, delitve ipd.) se skladno s predpisi in po določilih tega odloka preverijo v lokacijskem postopku.
Med ulicami F. Smrduja, Rožno ulico in Erazmovo ulico se parceli neuporabnih peš poti priključijo stičnim funkcionalnim zemljiščem individualnih stanovanjskih objektov.
Določijo se nova funkcionalna zemljišča stanovanjskim blokom. Predlog funkcionalnih zemljišč temelji na maksimalnem priključevanju okoliških površin, vključno z nivojskimi parkirišči ob blokih.
Večnivojska in vkopana parkirišča, ki pokrivajo potrebe več blokov ter dostopne ceste imajo določena lastna funkcionalna zemljišča. Funkcionalna zemljišča večnivojskih in vkopanih parkirišč se po izvedbi le teh lahko smiselno priključujejo funkcionalnim zemljiščem sosednjih blokov. Določijo se nova funkcionalna zemljišča individualnim stanovanjskim objektom v Erazmovi ulici, ki vključujejo parcele do roba zemljišča avtoceste in dele parcel do roba pločnika ob Erazmovi ulici.
Poteki mej funkcionalnih zemljišč so prikazani v grafičnem delu PUP.
17. člen
Ob vseh obodnih cestah, ulicah in javnih poteh obravnavanega območja se skladno s prostorskimi možnostmi in potekom komunalnih vodov zasadi drevorede in javne površine opremi z ustrezno urbano opremo (javna razsvetljava, klopi, igrala, koši za odpadke ipd.). Otroška igrišča je potrebno krajinsko-arhitekturno dopolniti in opremiti z otroškimi igrali.
Izvedba parkirišč in parkirnih objektov mora v maksimalni možni meri upoštevati in ohraniti obstoječe kvalitetno drevje in drugo zelenje. Ob vseh parkiriščih in voznih cestah se mora ob upoštevanju poteka komunalnih naprav zasaditi drevje in grmovnice v smislu parkovne ureditve. Pred pridobitvijo dovoljenja za poseg v prostor mora investitor predložiti tudi projekt krajinsko-arhitekturne ureditve.
VI. MERILA IN POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE
18. člen
Ob vseh javnih cestah je glede na prostorske in terenske možnosti predvidena ureditev peš površin.
Peš površine (pešpoti, pločniki, ploščadi), namenjene izključno pešcem, morajo biti temu primerno oblikovane, višinske razlike pa premoščene z rampami za otroške in invalidske vozičke.
Interno prometno omrežje soseske ne sme omogočati tranzita, zato je potrebno predvideti morebitne prometne in arhitektonske ovire za zagotavljanje omejitve hitrosti vozil.
Pivško cesto se z dnem uveljavitve tega odloka lahko preuredi v enosmerno cesto z vzdolžnim parkiranjem. Enosmeren promet poteka v smeri od Ceste na Kremenco do Ceste v Staro vas s parkirnimi boksi na zahodni strani ceste.
Za spremembo prometnega režima, postavitev prometnih znakov in označb na cestišču mora biti izdelan prometni projekt.
19. člen
Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati varovalne pasove javnih cest. Za morebitne posege v varovalnih pasovih mora investitor upoštevati urbanistične pogoje in pogoje cestnega upravljalca.
Objekti morajo biti oddaljeni od javnih cest min. 5 m.
Vsako funkcionalno zemljišče mora imeti javen dovoz minimalne širine 3 m.
Pri načrtovanju novih posegov in urejanju obstoječih objektov in površin je potrebno upoštevati zahtevo, da se poleg drugega preveri in uskladi (pravilno načrtuje ali izboljša) lokacije odjemnih mest in dovoznih poti za odvoz smeti.
20. člen
Znotraj pripadajočega funkcionalnega zemljišča je potrebno zagotoviti ustrezno število parkirnih ali garažnih prostorov, in sicer:
– za stanovanjske objekte minimalno 1,5 prostora na vsako stanovanjsko enoto,
– po 1 parkirni prostor na 30 m2 trgovskega ali drugega poslovnega prostora, vendar najmanj 3 parkirne prostore na en trgovsko poslovni prostor.
Ureditev parkirnih prostorov se prikaže v projektu za gradnjo objekta oziroma njegovo zunanjo ureditev ali adaptacijo.
Pri novogradnjah, spremembi namembnosti ali dozidavi so to obvezni pogoji.
Pri zasnovi, načrtovanju in ureditvi parkirišč je potrebno upoštevati dostope in dovoze do objektov na sosednjih parcelah.
21. člen
V območju blokovne zazidave je dovoljena gradnja novih nivojskih in večnivojskih parkirišč. Večnivojska in vkopana parkirišča se lahko izvedejo z garažnimi boksi. Dispozicija in možne rešitve parkirišč in dovozov so prikazani v grafičnem delu PUP.
22. člen
Nivojske parkirne prostore se lahko izvede nadkrite s pergolo, ustrezno oblikovano nadstrešnico ali kot garažni niz. Oblikovna in konstrukcijska zasnova nadstrešnic ali garažnega niza mora biti enotno zasnovana in izvedena. Navedene izvedbe so možne le v primeru, če je zagotovljeno ustrezno število parkirnih prostorov za celoten stanovanjski blok.
Javnih parkirnih površin se ne sme ograjevati ali kakorkoli drugače omejevati njihove javne rabe.
VII. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE KOMUNALNE INFRASTRUKTURE
23. člen
Območje je komunalno opremljeno. Predvidena je izgradnja, rekonstrukcija in sanacija komunalnih naprav (tudi kot tranzit) skladno s potrebami območja in programi upravljalcev. Pogoj za izvajanje dopolnilne gradnje, dozidav in sprememb namembnosti je istočasna sanacija, rekonstrukcija ali novogradnja nujno potrebnih infrastrukturnih objektov in naprav. Ta se za vsak posamezni primer ugotavlja v lokacijskem postopku glede na pogoje pristojnih soglasodajalcev in upravljalcev.
Predvidena je dograditev omrežja javne razsvetljave ob vseh cestah in drugih javnih površinah.
24. člen
Pri vseh ureditvah je potrebno upoštevati določila odloka o oskrbi prebivalstva s plinom v omrežju (Uradni list RS, št. 35/95). Začasno so dovoljene postavitve kontejnerjev za plin, skladno z odlokom o postavitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin (Uradni list RS, št. 23/97).
25. člen
Zbiranje odpadkov je predvideno v smetnjakih standardne izvedbe, katerih lokacija se določi v projektih zunanje ureditve. Odpadki se odvažajo na komunalno deponijo.
VIII. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE OKOLJA
Varstvo okolja
26. člen
Hrup
V poslovnih prostorih se smejo opravljati le tiste dejavnosti, ki ne povzročajo škodljivih vplivov v okolje nad dovoljenimi mejami za stanovanjsko območje. Pri projektiranju, gradnji in obratovanju objektov morajo projektanti, izvajalci in investitorji upoštevati določbe o maksimalnih dovoljenih ravneh hrupa za okolje. Z aktivnimi protihrupnimi ukrepi mora povzročitelj hrupa doseči nivo varovanja delovnega in bivalnega okolja pred večjim izvorom hrupa skladno s predpisi za stanovanjsko območje.
27. člen
Zrak
Za varstvo pred prekomernimi emisijami iz lokalnih virov je treba racionalizirati število kurišč, načrtovati je treba priključitev na plinovodno omrežje. Možno je izvesti tehnološke posodobitve z uporabo ekološko ustreznejše energije (plin, lahko kurilno olje, elektrika, alternativni viri energije...).
28. člen
Podtalje
Potrebno je preprečevati možnost onesnaževanja morebitnih vodnih virov.
Vse prometne površine morajo biti izvedene z oljenepropustno prevleko in odvodnjavane preko lovilcev olj v kanalizacijo.
Vsa skladišča goriv morajo biti izvedena tako, da je onemogočen izliv v kanalizacijo ali podtalje.
29. člen
Varstvo pred požarom
Zagotoviti je potrebno zadostne odmike od objektov oziroma ustrezne tehnične ukrepe za preprečitev širjenja ali prenosa požara z objekta na objekt, zadostne količine požarne vode in izvesti ustrezno hidrantno omrežje. Do vseh objektov mora biti zagotovljen intervencijski dovoz minimalne širine 3 m.
30. člen
Ureditveno območje se nahaja znotraj območja obvezne izgradnje zaklonišč. Ob načrtovanju posegov je potrebno upoštevati določila predpisov o graditvi in vzdrževanju zaklonišč.
IX. KONČNE DOLOČBE
31. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka v tem območju preneha veljati odlok o zazidalnem načrtu Kremenca II v Postojni (Uradne objave, št. 4/73) in njegovi spremembi (Uradne objave, št. 7/74 in 23/89).
32. člen
PUP Kremenca II je stalno na vpogled na Občini Postojna in Krajevni skupnosti Postojna.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 03201-2/98
Postojna, dne 30. septembra 1998.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Postojna
Danijel Mislej, dipl. inž. str. l. r.
