Na podlagi 25., 39. ter 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 26/90), 11. člena navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85) ter 16. člena statuta Občine Sežana (Uradni list RS, št. 28/95, 35/95 - popr. in 55/98), je Občinski svet občine Sežana na seji dne 29. 9. 1998 sprejel

S tem odlokom se sprejme ureditveni načrt za območje US50 – Gradišče v Občini Sežana, ki ga je izdelal Populus Prostorski inženiring, d.o.o., iz Ljubljane, v februarju 1998, pod št. projekta 109/20/97 in dopolnil na osnovi pripomb iz javne razgrnitve.

Ureditveni načrti so izdelani v skladu s prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana Občine Sežana za obdobje 1986–2000 in urbanistično zasnovo za območje Občine Sežana.

Meje ureditvenih območij in morfoloških enot so razvidne iz grafičnih prilog preglednega topografskega in katastrskega načrta v M 1:5000.
Meja območja UN US 50 – Gradišče se začne na robu ulice Pod Taborom, poteka po V robu parcel št. 4114/2, 4122/2, 4100/2, 4087 in Z robu parcele št. 4088/2, prečka cesto in se nadaljuje po S robu ceste do parcele št. 4212/320, kjer preide na J rob ceste in teče vzdolž zidu do preloma, ki se nadaljuje ob parceli št. 6193, nato po S robu parcel št. 4685/10, 4685/7, 4685/3 od koder se nadaljuje po Z delu parcele št. 4053/1 do Levstikove ceste in po njej do parcele št. 6219 mimo hiš do Ul. Mare Husove in po njej, nato obide objekte, ki so na njenem Z robu, prečka ulico Pod Taborom in se zaključi na robu parka bolnice.

Ureditveni načrt vsebuje:
Katalog pogojev za posege v prostor po morfoloških enotah
Katalog obstoječih tipov pozidave
1. Tekstualni del:
– besedilo odloka o ureditvenem načrtu,
– priložena soglasja pristojnih organov in organizacij
2. Grafični del:

1. Dolgoročni plan Občine Sežana                         M 1:5000
2. Urbanistična zasnova mesta Sežana                     M 1:5000
3. Kataster z vrisanim območjem                          M 1:1000
4. Ureditvena situacija z morfološkimi
   enotami                                               M 1:1000
5. Umetnostnozgodovinska
   in spomeniška izhodišča                               M 1:1000
6. Zbirna karta komunalne in energetske
   in frastrukture                                       M 1:1000

Katalog UN in grafične priloge so sestavni del tega odloka.

Splošna merila in pogoji se nanašajo na vse tiste posege v prostor, za katere je predviden upravni postopek:
– po 50. členu ZUN, za posege, za katere mora investitor pridobiti lokacijsko dovoljenje,
– po 51. členu ZUN, za posege, za katere lokacijsko dovoljenje ni potrebno in zadošča priglasitev del pri pristojnem občinskem upravnem organu.

Splošna merila in pogoji veljajo za vsa ureditvena območja obravnavanih prostorskih celot, razen če ni s posebnimi merili in pogoji za posamezno ureditveno območje ali ureditveno enoto drugače določeno.
Za vse posege v prostor, za katere je po ZUN potrebno dobiti lokacijsko dovoljenje ter za legalizacijo nedovoljenih gradenj objektov in naprav, je po tem odloku potrebno izdelati lokacijsko dokumentacijo, na podlagi izhodišč podanih v ureditvenem načrtu.

V morfoloških enotah obravnavanega območja, ki so grafično prikazane, so dovoljeni naslednji posegi:
– novogradnje,
– spreminjanje namembnosti objektov,
– dozidave, nadzidave, vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije,
– postavitev pomožnih in začasnih objektov,
– odstranitev obstoječih objektov.
Odstranitve objektov, ki so dediščina ali spomeniki, niso dopustne.
V katalogu prostorskih ureditvenih pogojev je za vsako morfološko enoto posebej določeno, kateri od naštetih posegov so dovoljeni. Za posege, ki v katalogu za določeno morfološko enoto niso našteti, velja, da znotraj te morfološke enote praviloma niso dovoljeni. Za vzdrževalna dela, adaptacije in rekonstrukcije velja, da so dovoljeni na vseh objektih.
Upravni organ pristojen za urejanje prostora, lahko pred izdajo lokacijskega dovoljenja za posamičen poseg v prostor zahteva podrobno analizo prostorskih pogojev v območju, če je to potrebno:
– za ugotovitev in odpravo motenj, ki jih investitor že povzroča z obstoječo dejavnostjo,
– za ugotovitev morebitnih sprememb splošnih pogojev v območju, ki so nastale postopoma skozi daljše obdobje (npr.: za vse naknadno predvidene posege v prostor, ki so zaradi utemeljenih razlogov v neskladju s prostorsko ureditvenimi pogoji, predpisanimi v tem odloku),
– za zagotovitev enakih možnosti uporabnikom glede razreševanja njihovih prostorskih potreb, kadar obstaja nevarnost, da bi s posamičnimi posegi ne omogočili racionalne izrabe prostora,
– za zagotovitev enotnega oblikovanja širšega območja.
Analiza iz prvega odstavka tega člena se opravi kot lokacijska presoja za izdelavo lokacijske dokumentacije. V vseh zgoraj navedenih primerih je potrebno pridobiti soglasje lastnikov sosednjih parcel.

V ureditvenih območjih, ki se urejajo s tem odlokom se dovoljuje gradnja in vzdrževalna dela na tistih komunalnih in infrastrukturnih objektih in napravah, ki so predvideni s srednjeročnim družbenim planom oziroma v občinskih programih, programu krajevne skupnosti in na pobudo posameznih investitorjev.

Celotno območje je namenjeno gradnji individualnih stanovanjskih objektov, kar je prikazano v načrtu ureditvena situacija v merilu 1:1000.
Morfološke enote obstoječih stanovanjskih objektov
Obstoječe staro jedro se ohranja v celoti v skladu s smernicami ZVNKD
Morfološka enota predvidene pozidave s stanovanjskimi objekti
Predvidena je pozidava s stanovanjskimi objekti kot dopolnilo obstoječemu staremu naselju.
Objekti morajo biti oblikovani kvalitetno in v skladu z razgibanim terenom ter arhitekturnimi značilnostmi starega jedra. Zahtevana je visoka kvaliteta graditve. Tehnologija gradnje je klasična.
Morfološka enota s funkcijo stanovanjskih in poslovnih objektov
V sklopu ureditvenega načrta je v eni morfološki enoti obstoječa poslovna dejavnost (drobno gospodarstvo). Za to območje je značilno, da je potrebno celotno morfološko enoto oblikovati celovito v skladu z namembnostjo in objekti v okolici.

Merila in pogoji za oblikovanje objektov in naprav določajo:
1. velikost funkcionalnega zemljišča,
2. dovozi in dostopi,
3. oblikovanje objektov,
4. dozidave in nadzidave objektov,
5. pomožni in začasni objekti,
6. vzdrževalna dela,
7. urejanje okolice.

1. Velikost funkcionalnega zemljišča
Funkcionalno zemljišče je del gradbene parcele, na kateri stoji oziroma je predviden objekt ali naprava, in ki je potrebno za njeno normalno rabo.
Funkcionalno zemljišče mora imeti obliko in velikost prilagojeno potrebam objekta in njegove dejavnosti, z upoštevanjem naravnih možnosti.
Na vsaki lokacijski dokumentaciji mora biti narisano funkcionalno zemljišče in izmerjena njegova velikost.

2. Dovozi, dostopi in parkiranje
Za priključitev na javno cesto naj se uporabljajo obstoječi priključki. Kolikor to ni možno, morajo biti vsi dovozi in priključki za posamezno funkcionalno enoto vezani na stransko cesto, ki se priključi na javno cesto.
Za stanovanjske objekte je potrebno na njihovem funkcionalnem zemljišču predvideti vsaj po eno parkirno mesto na vsako stanovanjsko enoto. Pri spremembah namembnosti v prostore za mirne poslovne dejavnosti je potrebno v sklopu funkcionalnega zemljišča objektov predvideti zadostno število parkirnih mest.

3. Oblikovanje objektov
Pri rekonstrukciji ali nadzidavi objektov je potrebno upoštevati urbanistične in arhitekturne značilnosti lokalnega graditeljstva oziroma značilnosti, ki izhajajo iz specifičnih reliefnih, klimatskih ekoloških in kulturnih značilnosti krajine.
Pogoji za oblikovanje objektov so podrobneje predpisani v katalogu morfoloških enot,

4. Dozidave in nadzidave
Dozidave in nadzidave stavb so dovoljene, kolikor v katalogu za posamezno morfološko enoto ni drugače navedeno. Dozidani ali nadzidani del se mora z obstoječim objektom povezati v enotno stavbno maso z enotno streho, ter se po oblikovanju in materialu ne sme bistveno razlikovati od prvotnega dela objekta. Dozidave z ravno streho niso dopustne.

5. Pomožni in začasni objekti
5.1. Pomožni objekti:
Na območjih, ki jih ureja ta odlok, je možna gradnja pomožnih objektov v skladu z:
– 51. členom ZUN (Uradni list RS, št. 18/84),
– z veljavnim občinskim odlokom o pomožnih objektih,
– podrobneje so merila in pogoji opisani v katalogu morfoloških enot.
5.2. Začasni objekti in naprave:
Postavljanje začasnih objektov ni dovoljeno.

6. Vzdrževalna dela
Za vse objekte so dovoljena vzdrževalna dela, adaptacije in rekonstrukcije.

7. Urejanje okolice objektov
Oblikovanje okolice objektov mora biti v skladu z oblikovnimi značilnostmi ožjega območja nameravanega posega in se mora podrediti večinskim kvalitetnim rešitvam v prostoru.
Višina zemljišča ob parcelni meji ne sme odstopati od naravnega terena, če so potrebni podporni zidovi morajo biti prikazani v lokacijski dokumentaciji.
Pri ureditvenih delih je potrebno uporabljati lokalna gradiva in značilno vegetacijo.
Vse ureditve morajo biti izvedene na podlagi izvedbenega krajinskega načrta.
Vse ureditve in vzdrževanje javnih površin se morajo izvajati v skladu z veljavnim občinskim odlokom, ki urejuje to področje.

Skupna merila in pogoji glede prometnega urejanja veljajo za vsa območja urejanja.

Rekonstrukcije prometnic z večjim odstopanjem od obstoječih tras niso dopustne.
Pri rekonstrukciji cest in preplastitvah je potrebno nivo cestišča in pločnikov za pešce uskladiti z nivoji vhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost ne zmanjša.

Parkirni prostori in garaže so locirani ob objektih in morajo biti opremljeni z lovilci olj.

Skupna merila in pogoji glede komunalnega urejanja veljajo za vse morfološke enote v obravnavanem območju.

V rezervatu predvidenih energetskih in komunalnih vodov ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, pozidav, nadzidav, razen izjemoma ob soglasju upravljalca oziroma predlagatelja posameznega voda.
Na obstoječih objektih so dovoljena le tekoča vzdrževalna dela.
Kanalizacija:
Vse prizidane in nadzidane stare objekte, spremembe namembnosti objektov, kot tudi vse obstoječe objekte je, v soglasju z upravljalce javne kanalizacije, obvezno priključiti na kanalizacijsko omrežje povsod tam, kjer je omrežje urejeno.
Obvezno je odvajanje odpadnih voda v sistemu javne kanalizacije s končno dispozicijo v centralni čistilni napravi. Do izgradnje omrežja in naprav za odvod in čiščenje odpadnih voda, so obvezne dvoprekatne nepretočne greznice, ki jih prazni in vsebino odvaža pooblaščena organizacija na ustrezna odlagališča.
Vsi posegi se morajo izvajati v skladu z veljavnim občinskim odlokom, ki urejuje to področje.
Elektrika:
Za priključevanje na električno omrežje je potrebno upoštevati pogoje, ki jih predpiše upravljalec v elektro-energetskem soglasju.
Javna razsvetljava:
Za območja, ki so še brez javne razsvetljave se izdela projekt in predpiše enotne tipe svetilk za posamezna območja.
PTT omrežje:
Na območjih, ki še niso opremljena s telefonskim omrežjem je potrebno zgraditi osnovno kabelsko telefonsko mrežo in ga povezati s telefonsko centralo.
Kabelsko razdelilni sistem KRS:
Izgradnja kabelskega sistema se izvaja po lokacijski dokumentaciji z vsemi soglasji.
Zagotavljanje požarne varnosti:
Pri izdelavi lokacijske dokumentacije je potrebno upoštevati veljavne predpise s področja zaščite objektov pred požarom. Za požarno varnost je nujno upoštevati in zagotoviti ustrezne intervencijske poti in zadostne odmike od objektov.
Odpadki:
Vse stanovanjske objekte je potrebno opremiti s kontejnerji za odpadke tako, da je omogočeno tudi sortiranje.
Vsi posegi se morajo izvajati v skladu z veljavnim občinskim odlokom, ki urejuje to področje.

Pri vseh posegih v odprti prostor je potrebno poleg tehnično-funkcionalnih pogojev upoštevati tudi pogoje ohranjevanja in varovanja naravne in kulturne dediščine ter kvalitete oblikovanosti kulturne krajine.

Pri izvajanju posegov v prostor je potrebno, v skladu z določili dolgoročnega plana in srednjeročnega družbenega plana ter odlokov o razglasitvi naravne in kulturne dediščine v Občini Sežana pridobiti soglasje pristojne službe – Regionalnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Pogoji za varovanje naravne in kulturne dediščine:
– z dozidavami ni dovoljeno spreminjati značilnega sistema pozidave,
– ohranjati je potrebno obstoječo drevesno vegetacijo in jo vključiti v predvidene ureditve.

1. Splošni pogoji
Za zagotovitev kvalitetnih pogojev bivanja in varovanja okolja je potrebna:
– odprava dimnih emisij.
2. Varstvo zraka
Podjetja in druge pravne osebe morajo poleg stalnega nadzora onesnaženja, ki ga povzročajo viri onesnaževanja zraka v njihovih stavbah in neposredni okolici, takoj pristopiti k strokovni sanaciji izvorov in odpravi nedovoljenih emisij v zrak, kot to predpisuje zakon o varstvu zraka.
3. Varstvo tal
Vsa skladišča tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali podtalnico.
4. Varstvo pred hrupom
Po zakonu o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju mora biti sestavni del lokacijske dokumentacije pisna izjava projektanta, da so pri načrtih upoštevani pogoji za varstvo pred hrupom.

Legalizacija objektov in naprav je možna samo za tiste objekte, ki izpolnjujejo pogoje iz tega odloka, na osnovi lokacijskega in gradbenega dovoljenja.

Ureditveni načrt je na vpogled občanom, podjetjem in drugim skupnostim, pri pristojnem organu Občine Sežana.

Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati naslednji prostorsko izvedbeni akti,
– odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Sežana (Uradne objave št. 28/91), odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Sežana (Uradni list RS, št. 54/95) in odlok o sprejemu ureditvenega načrta “Ureditveni načrt za območje Sežana center“ (Uradne objave, št. 29/91), v delu, ki se nanaša na obravnavano območje.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.