Na podlagi 32. člena zakona o ekonomskih conah (Uradni list RS, štev 45/98) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 23/96, 47/97) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba ureja postopek za pridobitev in spremembo soglasja Vlade Republike Slovenije (v nadaljevanju: vlada) za ustanovitev ekonomske cone iz 7. člena zakona o ekonomskih conah (Uradni list RS, štev 45/98 - v nadaljnjem besedilu: zakona), postopek za pridobitev in spremembo odločbe Carinske uprave iz 10. člena zakona ter postopek za izdajo odločbe davčnega organa iz 15. člena zakona kakor tudi podrobnejše predpise o izvajanju carinskega nadzora nad blagom v ekonomski coni.

Domača pravna oseba (v nadaljevanju:vložnik) lahko predlaga, da se del carinskega območja določi kot ekonomska cona.

(1) Podatki, ki jih mora v skladu s 7. členom zakona vsebovati pisni zahtevek za pridobitev soglasja vlade morajo biti tako natančni, da omogočajo odločitev o ekonomski utemeljenosti ustanovitve ekonomske cone in o možnostih za izvajanje carinskega nadzora nad poslovanjem ekonomske cone.
(2) Če v zvezi z dejavnostmi, katerih opravljanje se predlaga v zahtevku, drugi predpisi zahtevajo, da morajo biti izpolnjeni posebni pogoji, se zahtevku priložijo tudi dokazila o izpolnjevanju teh pogojev.

(1) Zahtevek iz prejšnjega člena vložnik skupaj s potrebno dokumentacijo vloži pri ministrstvu, pristojnem za ekonomske odnose s tujino.
(2) Ministrstvo, pristojno za ekonomske odnose s tujino preveri, ali je zahtevek popoln. Če zahtevek ni popoln, zahteva od vložnika zahtevka, da ga dopolni, če pa je popoln, ga nemudoma pošlje v mnenje ministrstvu, pristojnemu za gospodarske dejavnosti in ministrstvu, pristojnemu za finance ter Carinski upravi. Po potrebi se za mnenje lahko zaprosijo tudi druga ministrstva in službe.

(1) Vlada sprejme sklep na predlog ministrstva, pristojnega za ekonomske odnose s tujino, pripravljenega na podlagi:
1. popolnega zahtevka vložnika,
2. mnenja organov iz drugega odstavka prejšnjega člena;
3. ocene o gospodarski utemeljenosti ustanovitve ekonomske cone z vidika gospodarskega razvoja države ter
4. skladnosti dejavnosti, ki naj bi se opravljala v ekonomski coni, s prostorsko dokumentacijo.
(2) Predlog iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati podatke iz drugega odstavka 7. člena zakona, pogoje pod katerimi se dovoli ustanovitev ekonomske cone kakor tudi pogoje, ki jih mora ustanovitelj cone zagotoviti za delo carinske službe.

(1) Zahtevek za spremembo soglasja vlade se obravnava v skladu s 3. do 5. členom te uredbe.
(2) Ne glede na drugi odstavek prejšnjega člena mora predlog sklepa o spremembi soglasja vlade vsebovati podatke o spremembi soglasja vlade, pogoje pod katerimi se dovoli zahtevana sprememba ekonomske cone ter dodatne ali spremenjene pogoje, ki jih mora ustanovitelj cone zagotoviti za delo carinske službe.

(1) V zvezi z izdajo odločbe iz 10. oziroma 12. člena zakona direktor Carinske uprave določi komisijo, ki opravi pregled objektov za zagotavljanje izvajanja carinskega nadzora v ekonomski coni in izda zapisnik iz tretjega odstavka 10. člena zakona.
(2) Predsednik komisije iz prejšnjega odstavka pisno obvesti ustanovitelja cone o datumu nameravanega pregleda.

(1) Če ustanovitelj cone zahteva spremembo odločbe v skladu s prvim ali četrtim odstavkom 12. člena zakona, Carinska uprava izda odločbo na podlagi preverjanja dejanskega stanja, ki ga izpelje komisija v skladu z 10. členom zakona in prejšnjim členom te uredbe.
(2) Če Carinska uprava izda odločbo, s katero spremeni prej izdano odločbo iz 10. člena zakona po uradni dolžnosti, ustanovitev posebne komisije za ugotovitev dejanskega stanja ni potrebna.
(3) V roku, ki je naveden v odločbi iz četrtega odstavka 12. člena zakona, v katerem mora ustanovitelj predložiti dokazila o izpolnjevanju spremenjenih obveznosti, se blago, ki se na dan vročitve odločbe že nahaja pri uporabniku v ekonomski coni, obravnava v skladu s predpisi o poslovanju v ekonomski coni. Blago, ki je vnešeno v ekonomsko cono po tem dnevu pa se obravnava kot blago, ki je vnešeno ali ponovno vnešeno na preostalo carinsko območje.
(4) Če ustanovitelj v roku, ki je naveden v odločbi iz četrtega odstavka 12. člena zakona, ne predloži dokazila o izpolnjevanju spremenjenih obveznosti, izda Carinska uprava novo odločbo, s katero ugotovi, da ekonomska cona ne izpolnjuje več pogojev za izvajanje carinskega nadzora oziroma pogojev za delo carinske službe.
(5) Če Carinska uprava izda odločbo iz prejšnjega odstavka, postopajo ustanovitelj, uporabniki in davčni organi v skladu s 15. členom te uredbe.

(1) Vsak uporabnik ekonomske cone mora pristojnemu carinskemu organu pred začetkom dela predložiti v odobritev način in obliko vodenja evidenc iz 30. člena zakona.
(2) Carinski organ odobri evidence v skladu s predpisom, izdanim na podlagi tretjega odstavka 30. člena zakona.
(3) Uporabnik ekonomske cone ne sme začeti z delom pred prejemom odločbe o odobritvi evidenc.

(1) Odločba davčnega organa za uveljavljanje ugodnosti na davčnem področju (v nadaljnjem besedilu: odločba davčnega organa) se izdaja posebej za vsako poslovno leto, ki je enako koledarskemu letu.
(2) Odločba se lahko izda tudi za preostali del leta uporabnikom, ki začnejo z delom v ekonomski coni med letom.

(1) Davčni organ, pri katerem je vložen zahtevek v skladu z 12. in 13. členom te uredbe, izda uporabniku začasno odločbo davčnega organa (v nadaljnjem besedilu: začasna odločba).
(2) Odločbo iz prvega odstavka tega člena lahko davčni organ nadomesti z glavno odločbo (v nadaljnjem besedilu: glavna odločba).
(3) Če davčni organ začasne odločbe ne nadomesti z glavno odločbo, postane začasna odločba glavna odločba za leto, za katero je bila izdana.

(1) Uporabnik mora vložiti zahtevek iz prvega odstavka 11. člena te uredbe do 31. marca tekočega leta oziroma v roku 15 dni po dnevu, ko lahko začne z delom v ekonomski coni.
(2) Davčni organ izda začasno odločbo v roku 30 dni po vložitvi zahtevka iz prejšnjega odstavka, glavno odločbo pa lahko izda do 31. marca po letu, za katero je bila izdana začasna odločba oziroma kadarkoli do tega datuma, če ugotovi, da uporabnik ne izpolnjuje oziroma ne izpolnjuje več pogojev po 15. členu zakona.

(1) Uporabnik mora zahtevku iz prvega odstavka 11. člena te uredbe priložiti:
1. uporabno dovoljenje v skladu z 9. členom zakona;
2. pogodbo z ustanoviteljem po 14. členu zakona;
3. odločbo carinskih organov o odobritvi evidenc iz 14. člena zakona, če le-to v skladu z zakonom potrebuje za opravljanje dejavnosti v coni.
(2) Poleg dokazil iz prvega odstavka tega člena mora uporabnik zahtevku priložiti še naslednja dokazila, ki dokazujejo izpolnjevanje pogojev iz 15. člena zakona:
1. bilanco uspeha za preteklo leto za dejavnost iz 2. točke drugega odstavka 15. člena zakona, iz katere je razviden podatek, da je zavezanec ustvaril z dejavnostjo v ekonomski coni najmanj 51% prometa z izvozom proizvodov in storitev;
2. število in seznam o zaposlenih na dan 1. januar ali na dan, ko uporabnik začne z delom, če gre za uporabnika, ki začne z delom med letom, in na dan 31. december poslovnega leta;
3. akt o ustanovitvi in izpis iz sodnega registra oziroma druge ustrezne evidence ter listine, ki dokazujejo registracijo ali doregistracijo dejavnosti, ki se bo opravljala v ekonomski coni;
4. potrdila pristojnih organov, da uporabnik in osebe, ki ustanovijo pravno osebo ali podružnico v ekonomski coni, nimajo neporavnanih zapadlih davčnih ali carinskih obveznosti in niso v postopku zaradi prekrška ali suma kaznivega dejanja v zvezi z opravljanjem gospodarske dejavnosti.
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena uporabnik, ki vlaga zahtevek za začasno odločbo, namesto dokazil iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka priloži izjavi, da bo ustvaril z dejavnostjo v ekonomski coni najmanj 51% prometa z izvozom proizvodov in storitev in da bo povečeval število zaposlenih.
(4) V zvezi s tretjim odstavkom tega člena dostavi uporabnik dokazila iz 1. in 2. točke drugega odstavka tega člena davčnemu organu v 60 dneh po preteku poslovnega leta.

(1) Uporabnik, ki pridobi odločbo iz 11. člena te uredbe, lahko uveljavlja oprostitve prometnega davka na podlagi prvega odstavka 20. člena zakona pod pogojem, da:
1. opremo oziroma reprodukcijski material uporablja izključno v ekonomski coni za proizvodnjo, namenjeno za izvoz in za opravljanje druge dovoljene dejavnosti;
2. uporablja storitve, ki se opravljajo v ekonomski coni, in so neposredno povezane z izvozom blaga in storitev;
3. pred prevzemom opreme oziroma reprodukcijskega materiala, najkasneje pa pred izdajo računa o prodaji, predloži prodajalcu pisno izjavo, da bo kupljeno opremo oziroma reprodukcijski material uporabljal izključno za opravljanje dejavnosti v ekonomski coni;
4. pred izdajo računa o opravljeni storitvi predloži izvajalcu storitve v ekonomski coni pisno izjavo, da je storitev neposredno povezana z izvozom blaga.
(2) Pisna izjava iz 3. in 4. točke prejšnjega odstavka mora vsebovati tudi podatke o predmetu poslovanja ter številko, datum ter čas veljavnosti izdane odločbe davčnega urada.
(3) Prodajalec opreme oziroma reprodukcijskega materiala oziroma izvajalec storitve je dolžan hraniti prejete pisne izjave in kopije računov kot knjigovodske listine.
(4) Glede namenske uporabe opreme oziroma reprodukcijskega materiala, ki ga je uporabnik ekonomske cone nabavil brez obračunanega prometnega davka, evidentiranja vnosa, iznosa ter porabe in sprememb na blagu v ekonomski coni, popisa blaga na zalogi, naknadnega obračuna prometnega davka v primeru prenehanja poslovanja v ekonomski coni, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja obdavčitev prometa proizvodov in storitev.

(1) Ekonomska cona preneha s poslovanjem, ko jo ukine ustanovitelj sam oziroma, ko po preteku roka iz odločbe iz četrtega odstavka 12. člena zakona Carinska uprava ugotovi, da niso več izpolnjeni pogoji za izvajanje carinskega nadzora, ker ustanovitelj ni predložil dokazila o izpolnjevanju spremenjenih obveznosti oziroma po poteku roka, ki ga vlada določi v sklepu, s katerim razveljavi soglasje za ustanovitev ekonomske cone.
(2) Če ekonomska cona preneha s poslovanjem, se za zaloge blaga v ekonomski coni na dan prenehanja poslovanja ekonomske cone opravijo obračuni carinskih dajatev za vsakega posameznega uporabnika ekonomske cone oziroma uredi carinski status blaga, ki se nahaja v ekonomski coni v skladu s carinskimi predpisi.
(3) V primeru prenehanja poslovanja ekonomske cone ustanovitelj, uporabniki in davčni organ postopajo v skladu z 12. oziroma 14. členom te uredbe.

(1) Uporabnik, ki preneha s poslovanjem v ekonomski coni mora to sporočiti pristojnemu carinskemu organu ter predložiti evidence in obračun poslovanja v ekonomski coni ter omogočiti, da carinski organ ugotovi, ali je v zvezi z njegovim poslovanjem v ekonomski coni nastal carinski dolg. V primeru, da je carinski dolg nastal, ga carinski organ obračuna v skladu s carinskimi predpisi.
(2) V primeru prenehanja poslovanja uporabnika v ekonomski coni, le-ta in davčni organ postopata v skladu z 12. oziroma 14. členom te uredbe.

(1) Carinski organi izvajajo carinski nadzor nad poslovanjem v ekonomski coni v skladu z zakonom o ekonomskih conah, to uredbo in predpisom, izdanim na podlagi tretjega odstavka 30. člena zakona ter v skladu s carinskimi predpisi.
(2) Za izvajanje carinskega nadzora nad poslovanjem ekonomske cone je pristojen carinski organ, na območju katerega ekonomska cona leži.

(1) Ekonomska cona mora biti ograjena tako, da omogoča carinski nadzor v ekonomski coni in izven nje ter onemogoča nezakoniti vnos ali iznos blaga iz ekonomske cone.
(2) Območje, ki je v neposredni bližini ekonomske cone mora prav tako omogočati ustrezen nadzor carinskih organov. Za dostop oziroma pristop do tega območja je potrebno soglasje carinskih organov.

(1) Carinski organ lahko sprejme ukrepe za carinski nadzor nad:
1. poslovanjem uporabnikov v ekonomski coni,
2. vnosom blaga v ekonomsko cono,
3. iznosom blaga iz ekonomske cone.
(2) Carinski organ lahko opravlja carinski nadzor v ekonomski coni z rednimi in naključnimi ukrepi, predvsem pa s kontrolo evidenc, drugih dokumentov, ki se nanašajo na vnos, iznos in zadrževanje blaga v ekonomski coni, kontrolo vnosa in iznosa blaga iz ekonomske cone, kontrolo blaga, ki se zadržuje v ekonomski coni ter kontrolo oseb, ki vstopajo in izstopajo iz ekonomske cone.
(3) Carinski organ lahko v zvezi z izvajanjem carinskega nadzorstva preverja tudi, ali uporabniki oziroma ustanovitelj ekonomske cone za opremo, ki jo uporabljajo pri izvajanju svoje dejavnosti posedujejo potrdila in dovoljenja, predpisana z drugimi predpisi (npr. atestiranje tehtnic, rezervoarjev, sond itd.).
(4) Če ni s to uredbo ali zakonom drugače določeno, se za izvajanje carinskega nadzora v ekonomski coni uporabljajo carinski predpisi, ki veljajo za izvajanje carinskega nadzora v prostih carinskih conah.
(5) Stroške morebitnega pregleda blaga krije oseba, ki je predložila blago oziroma oseba, ki je vložila skupno prijavo.

(1) V skladu s petim odstavkom 18. člena zakona carinski organ lahko uporabniku začasno omeji ali začasno prepove opravljati dejavnost v ekonomski coni. V odločbi o omejitvi ali prepovedi opravljanja dejavnosti mora biti določen tudi rok, v katerem mora uporabnik odpraviti nepravilnosti zaradi katerih je bila omejitev ali prepoved izrečena.
(2) Če uporabnik ne odpravi nepravilnosti v roku iz prejšnjega odstavka, mu carinski organ trajno prepove opravljati dejavnost v ekonomski coni.

V odločbi s katero carinski organ prepove ali omeji posameznemu uporabniku ali ustanovitelju cone opravljanje posamezne dejavnosti v coni, mora, glede na okoliščine posameznega primera, določiti tudi ukrepe in rok, v katerem je treba urediti carinski status blaga, ki se na dan vročitve odločbe uporabniku oziroma ustanovitelju nahaja v ekonomski coni in je namenjeno opravljanju dejavnosti, na katero se odločba nanaša.

Če je na podlagi vnosa blaga v ekonomsko cono mogoče zahtevati povrnitev plačane carine ali odpustitev še ne plačanega carinskega dolga, mora carinski organ potrditi vnos blaga na predloženih carinskih deklaracijah.

Carinski organ lahko v skladu s četrtim odstavkom 26. člena zakona posamezni osebi prepove ali omeji dostop do ekonomske cone predvsem v primerih, ko v zvezi s postopkom iz petega oziroma šestega odstavka 18. člena zakona ugotovi ponavljajoče se izginjanje blaga iz ekonomske cone ali druge hujše kršitve pravil poslovanja v ekonomski coni.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.