Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97) in 20. člena statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 34/95, 16/96 in 1/97 je Občinski svet občine Žalec na seji dne 15. 10. 1998 sprejel

S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec sprejemajo prostorski ureditveni pogoji za naselje Vransko, ki jih je izdelal razvojni center Planiranje Celje, d.o.o. v septembru 1998 pod številko projekta 065/97.

Prostorski ureditveni pogoji za naselje Vransko (v nadaljevanju: PUP Vransko) določajo merila in pogoje za območje, ki ga v 3. členu opredeljuje odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za del območja Občine Žalec z oznako PUP 4 (sprejet v letu 1998).

PUP Vransko vsebuje:
A) Tekstualni del
B) Soglasja pristojnih organov in organizacij
C) Grafične priloge

1. Izris iz PUP za del območja Občine
Žalec z oznako PUP 4                                    M 1:5000
2. Situacija obstoječega stanja
z mejo ureditvenega območja                             M 1:1000
3. Ureditvena situacija                                 M 1:1000
4. Situacija primarne komunalne
in energetske infrastrukture in omrežja zvez            M 1:1000

Izhodiščna točka opisa meje se nahaja v SZ vogalu ureditvenega območja PUP Vransko in je označena v situaciji obstoječega stanja. Meja ima naslednji potek:
na severu:
meja poteka po severnem robu dovozne ceste in po severnem robu obstoječe stanovanjske zazidave do kanala, kjer se obrne proti severu in poteka po zahodnem robu kanala do južnega roba potoka Podgrajščica. Tu zavije proti vzhodu in poteka po južnem robu potoka Podgrajščica do lokalne ceste in po zahodnem robu te ceste proti severu, ca. 40 m in jo prečka. V nadaljevanju poteka v smeri plastnic po hribu, severno od stanovanjske pozidave.
na vzhodu:
poteka po vzhodnem robu obstoječe stanovanjske pozidave, prečka cesto in potok Podgrajščica, po vzhodnem robu zazidave, se obrne in poteka po severnem robu stanovanjske pozidave v dolžini ca. 240 m. Nato se obrne proti jugu do potoka Merinščica, kjer se obrne proti zahodu in poteka po severnem robu potoka Merinščica ca. 100 m. Nato prečka potok in cesto in poteka po vzhodnem robu območja pokopališča, vse do magistralne ceste Ljubljana-Celje na jugu.
na jugu:
po severni strani magistralne ceste Ljubljana–Celje, nato se obrne proti severu in poteka po zahodnem robu območja pokopališča do lokalne ceste, kjer poteka po južnem robu ceste ca. 30 m. Nato poteka med obstoječimi objekti KIV Vransko do potoka Merinščica in ob južnem robu potoka ca. 30 m, tu se obrne proti jugu in poteka po vzhodnem robu ceste ca. 180 m, nato se obrne proti zahodu, prečka območje kmetijskih površin do območja osnovne šole, kjer poteka po vzhodnem robu šolskega kompleksa vse do magistralne ceste. Od tu poteka po severnem robu magistralne ceste v dolžini 90 m, nato po zahodnem robu šolskega kompleksa do obstoječe pozidave, nato po južnem delu obstoječe pozidave do magistralne ceste. Tu poteka po severnem robu magistralne ceste ca. 500 m.
na zahodu:
prečka travnik in lokalno cesto zahodno od obstoječe zazidave, do dostopne ceste, po severni strani dostopne ceste do križšča, ki ga prečka in poteka po severnem robu lokalne ceste čez most in po severnem robu potoka Merinščica, ca. 500 m, kjer se obrne proti severu vse do izhodiščne točke opisa meje.

Izhodiščna točka opisa meje se nahaja v SZ vogalu ureditvenega območja PUP Vransko in je označena v situaciji obstoječega stanja. Celotno območje leži v katastrski občini Vransko, meja ima naslednji potek:
na severu:
– od izhodiščne točke po severnem robu parcel št. 776/1, 345 in 346/1,
– prečka parcelo št. 775/2,
– po severnem robu parcele št. 775/2,
– po vzhodnem robu parcele št. 787/2,
– prečka parceli št. 341 in 36/2,
– po severnem robu stavbišča in dvorišča parcele št. 278,
– po severnem robu parcel št. 33 in 30,
– po zahodnem robu parcele št. 766/2,
– prečka parceli št. 766/2 in 304,
– po zahodnem robu parcele št. 306/4,
– prečka parcelo št. 306/4,
– po vzhodnem robu parcele št. 306/4,
– po severnem robu parcel št. 300/4 in 300/2,
– po vzhodnem robu parcele št. 300/2,
– po severnem robu parcel št. .161, 296 in parcele št. 292/3,
– po zahodnem in severnem robu parcele št. 292/3,
– po severnem robu parcele št. 292/7,
– po severnem robu parcele št. 292/2,
– po zahodnem robu parcel št. 289/3, 289/5 in parcele št. 283/4,
– po severnem robu parcele št. 283/4.
na vzhodu:
– po vzhodnem robu parcel št. 283/4, 289/2, 283/3, 285/1 in 285/2,
– po severnem robu parcele št. .289,
– po vzhodnem robu parcele št. .289,
– prečka parcelo št. 289,
– prečka parcele št. 785, 186/1 in 186/2,
– prečka parcelo št. 180/2,
– po severnem robu parcele št. 180/4 in stavbišča 256,
– prečka parcelo št. 180/4,
– po vzhodnem robu parcele št. 180/4,
– po severnem in vzhodnem robu parcele št. 180/3,
– prečka parcelo št. 186/1,
– po severnem robu parcel št. 196, 199/1 in 199/2,
– prečka parcelo št. 199/2,
– po severnem robu parcele št. .326,
– prečka parcelo št. 199/3,
– po severnem robu parcele št. 200,
– po vzhodnem robu parcele št. 200,
– po severnem robu parcele št. 784/2,
– prečka parceli št. 784/2 in 765,
– prečka parcelo št. 171/4,
– po vzhodnem robu parcel št. 171/4 in 170/4.
na jugu:
– po južnem robu parcele št. 171/2,
– po vzhodnem robu parcel št. 170/4, 170/2, 170/1,
– po severnem in zahodnem robu parcele št. 170/1,
– po vzhodnem, južnem in zahodnem robu parcele št. 169,
– po zahodnem robu parcel št. 166/7, 166/6, in .116,
– prečka parcelo št. 765,
– po severnem robu parcele št. 160/5,
– po severnem in zahodnem robu objekta št. 160/4,
– po severnem robu parcele št. 160/5,
– prečka parcelo št. 161/1,
– po severnem robu parcel št. 161/1 in 159/4,
– po vzhodnem robu parcel št. 159/3, 159/1, 159/2, 158/1, 158/2 in 156/6,
– prečka parceli št. 156/6 in 157,
– po zahodnem robu parcele št. 157,
– po južnem robu parcel št. 156/7, 156/5, 156/2,
– prečka parcelo 155/2 in 148,
– prečka parcelo št. 150,
– po južni strani parcele št. 143,
– prečka parcele št. 143, 142 in 771,
– po vzhodnem, južnem in zahodnem robu parcele št. 138,
– po južnem robu parcele št. 129/1,
– po južnem robu parc. št. 125,
– po južnem robu parcele št. 123,
– prečka parcelo št. 118,
– po vzhodnem in severnem robu parcele št. 119,
– po južnem robu parcel št. 111/2, 111/4 in 111/3,
– prečka parcelo št. 107,
– po vzhodnem robu parcel št. 105 in 104/2,
– po južnem robu parcel št. 104/2, 104/1, 102/1, 770 in 101/1,
– po zahodnem robu parcel št. 101/1, 101/4, 101/3 in 101/2,
– po južnem robu parcel št. 97/3, 98, 92/5 in 92/4,
– delno po vzhodnem robu parcele št. 93/1,
– prečka parcelo št. 93/1,
– po zahodnem robu parcel št. 93/1 in 92/2,
– prečka parceli št. 92/2 in 89,
– po vzhodnem robu parcel št. 79,
– po južnem robu parcele št. 79 in 547.
na zahodu:
– po zahodnem robu parcel št. 547 in 546,
– prečka dovozno cesto št. 763/1,
– po južnem robu parcele št. 394/1,
– prečka parcelo št. 394/1,
– po zahodnem robu parcele št. 394/1,
– po južnem, zahodnem in severnem robu parcele št. 769/2,
– prečka parcelo št. 382/3,
– prečka cesto št. 769/2,
– po zahodnem robu parcele št. 69/1,
– prečka parceli št. 390/2 in 69/1,
– po južnem in zahodnem robu parcele št. 69/2,
– prečka križišče cest parcelne št. 68/6,
– po južnem robu parcele št. 254,
– prečka potok parcelne št. 784/1,
– po severnem robu potoka parcelne št. 784/1,
– po zahodni strani parcel št. 365/1 in 364,
– po severni strani parcele št. 364,
– po zahodni strani parcel št. 362/3 in 362/2.
Velikost ureditvenega območja PUP Vransko znaša 297.560 m2.

Pregled ureditvenih območij, ki se urejajo na podlagi PUP Vransko:
C 1 – Center Vranskega 1 (ob cesti),
C2 – Center Vranskega (ob cerkvi),
AP – območje avtobusne postaje in center Vransko,
SO – območje šole,
S1 – stanovanjsko območje 1 (zahodno od INDE),
S2 – stanovanjsko območje 2 (severno od centra 1),
S3 – stanovanjsko območje 3 ob potoku
Podgrajščica,
S4 – stanovanjsko območje 4 – zahodno od centra,
PO – območje pokopališča,
R – območje rekreacije,
ST – stanovanjsko območje zahodno od centra,
IN – območje INDE Vransko.

Ureditveno območje PUP Vransko vključuje glede na namembnost in varovanje naslednje površine:
– območja za poselitev s stanovanjsko, poslovno, trgovsko, gostinsko, družbeno, servisno in rekreacijsko dejavnostjo,
– območje za proizvodno namembnost,
– območje pokopališča,
– varovana območja kulturne dediščine in arheologije,
– območja potokov in poplavna območja,
– prometne površine in koridorje komunalne in energetske infrastrukture ter telefonskega omrežja.

Za določene objekte in posamezna ureditvena območja veljajo pri spremembi namembnosti oziroma novih namembnostih naslednja merila in pogoji:
– Objekti kulturne in etnološke dediščine:
Sprememba namembnosti je možna v primerih, ko to dovoljujejo pogoji Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje. Spomeniško–varstvene smernice so natančneje opredeljene v 12., 13. in 14. členu tega odloka.
– Nezavarovani gospodarski objekti nekdanjih kmetij
Možne so spremembe namembnosti v stanovanjske, poslovne, servisne in skladiščne dejavnosti ob upoštevanju ostalih določil tega odloka.
– območja SO, PO, R
Območja šole, rekreacije, pokopališča so območja, kjer ni možna sprememba funkcije od obstoječe. Dovoljeni so posegi, ki izboljšujejo pogoje izvajanja obstoječe namembnosti.
– območja C1, C2, ST, AP
Možne so spremembe namembnosti (nestanovanjske, mešane in stanovanjske), predvsem v objektih ob cesti v poslovne, gostinske, trgovske in servisne vendar tako, da obseg dejavnosti ne vpliva na dodatno povečanje zazidanih površin in potrebo po prizidkih. Spremembe namembnosti niso možne tam, kjer ni možno zagotoviti ustreznega napajanja in parkiranja.
– območja S1, S2, S3, S4
Namembnost objektov v območjih je pretežno stanovanjska. Možne so spremembe namembnosti, vendar tako, da vplivi nove namembnosti ne vplivajo na poslabšanje bivalnih pogojev območja in da zahteve po prizidku za spremembo namembnosti ne presegajo 50% zazidane površine objekta.
– območje IN, INDE Vransko
Širjenje obsega dejavnosti ni možno. Možna je popolna sprememba namembnosti bodisi v okolju prijaznejše dejavnosti ali v stanovanjsko namembnost.

Pri izvajanju karkršnih koli posegov znotraj koridorja za prelivanje visokih voda Merinščice oziroma Podgrajščice ter izven tega koridorja je potrebno v celoti upoštevati ukrepe in omejitve iz elaborata “Vodnogospodarske ureditve v sklopu izdelave PUP Vransko”, ki ga je izdelal PUV, nizke in vodne gradnje Celje, pod št. projekta 79/97 v decembru 1997.

Pretežni del ureditvenega območja naselja Vransko je poplaven. Za povečanje poplavne varnosti obravnavanega območja je potrebno na Merinščici in Podgrajščici izvesti naslednje ukrepe:
– izvedba suhih zadrževalnikov na Merinščici in Podgrajščici ter njenih pritokih na primernih lokacijah gorvodno od obravnavanega območja ter ureditveni ukrepi v koritih potokov v smislu čiščenja nanosov in zarasti iz dna ter brežin,
– sanacije obstoječih dotrajanih in poškodovanih ureditev ter zamenjave obstoječih dotrajanih mostnih konstrukcij na Merinščici,
– nadvišanje terena, kjer je predvidena nova pozidava na koti H (Q 100), pri čemer je potrebno ohraniti koridor za prelivanje visokih voda Merinščice in Podgrajščice.

Kljub izvedbi ukrepov iz 10. člena tega odloka je potrebno upoštevati naslednje omejitve:
– Ohraniti je potrebno koridor za prelivanje visokih voda Merinščice oziroma Podgrajščice. Novo pozidavo se lahko izvaja le izven meja tega koridorja, na minimalnih kotah zazidave H (Q100).
– Znotraj meja koridorja za prelivanje visokih voda so dovoljene sanacije obstoječih objektov, spremembe namembnosti ter nadomestni objekti. Pri višinskih postavitvah bivalnih prostorov oziroma skladišč z nevarnimi snovmi, kurilnic na olje ipd., v teh objektih, kjer lahko v primeru poplave pride do velike materialne škode ali ekološkega onesnaženja, se je potrebno prilagoditi predpisanim kotam zazidave H(Q100).
– Zamenjave dotrajanih mostnih konstrukcij je potrebno izvajati tako, da se v načelu ohrani sedanje stanje. Če se predvidijo kakršnekoli spremembe, jih je potrebno hidravlično preveriti oziroma utemeljiti. Vsaka nova premostitev pa zahteva ustrezno hidravlično presojo vpliva na gorvodne ter dolvodne hidravlične razmere.
– Morebitni novi uporabniki površinskih voda si morajo v skladu s predpisanim postopkom pridobiti potrebna dovoljenja oziroma koncesijo za izrabo voda; obstoječi uporabniki pa pridobiti ustrezno vodnogospodarsko soglasje, kolikor ga še nimajo.
– Odvod odpadnih voda novozgrajenih objektov direktno v Merinščico oziroma Podgrajščico je strogo prepovedan. Pred izvedbo kanalizacijskega sistema je potrebno odpadne vode odvajati v vodotesne greznice, ki ne smejo imeti odvoda v vodotok, temveč se občasno praznijo. Po izvedbi kanalizacije in čistilne naprave pa se morajo vsi odtoki, odpadne vode obstoječih in predvidenih objektov priključiti na kanalizacijo in odvesti na čistilno napravo. Vse direktne odtoke v vodotoke pa je potrebno neprepustno zapreti oziroma porušiti.

Staro jedro naselja Vransko je valorizirano in razglašeno kot kulturni spomenik (odlok o razglasitvi je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 20/89). Meja urbanističnega spomenika – ožjega zavarovanega območja je prikazana na karti št. 3 – ureditvena situacija.
Pri izvajanju kakršnihkoli posegov v ožjem zavarovanem območju naselja je potrebno upoštevati elaborat “Konservatorska izhodišča za prenovo naselja”, ki ga je izdelal Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje pod št. projekta 02-1083/5-96/97 v juliju 1997.
Vsa načrtovanja in izvedbe posegov v tem prostoru morajo potekati v sodelovanju in pod nadzorom pristojnega zavoda.
Pri posegih na objektih kulturne in etnološke dediščine je potrebno upoštevati pogoje, ki so določeni v 14. členu tega odloka. Vsa dediščina (kulturni spomeniki z zavarovanim vplivnim območjem, ostala kulturna dediščina ter etnološka stavbna dediščina) pa je prikazana na karti št. 3 – ureditvena situacija.
Za celotno ureditveno območje PUP Vransko velja pogoj arheološkega nadzora.
Vsa načrtovana dela – namembnosti in gradbeni posegi na prostoru širšega zavarovanega območja morajo upoštevati neposredno bližino urbanističnega spomenika in ne smejo na njega funkcionalno niti vizualno negativno vplivati.

Pri izgradnji in prenovi podstrešij na objektih kulturne in etnološke dediščine veljajo naslednji pogoji:
– na kulturnih spomenikih (objektih, ki so zavarovani s I. in II. varstvenim režimom) izvedba strešnih odprtin ni možna;
– na objektih, zavarovanih s III. varstvenim režimom je izvedba strešnih odprtin možna pod strogimi spomeniško varstvenimi pogoji (minimalno število odprtin s točno določeno mikrolokacijo odprtin ter historično obliko in velikostjo). Vsak objekt je potrebno obravnavati posebej;
– na objektih, zavarovanih s IV. varstvenim režimom, so strešne odprtine možne pod pogojem, da so historične oblike, ki je nadaljevanje historičnega sloga fasade;
– pri etnološki dediščini je vsak objekt potrebno obravnavati posebej;
– v celotnem ožjem zavarovanem območju strešna okna niso sprejemljiva niti na zavarovanih objektih niti na nadomestnih gradnjah.

Za posamezna ureditvena območja veljajo naslednja merila in pogoji za prenovo objektov, urbanistično zasnovo in arhitektonsko oblikovanje objektov:

– vodnogospodarske omejitve:
Območje med severnim robom ceste in Merinščico je v celoti v poplavnem območju. Sanacije, adaptacije in spremembe namembnosti obstoječih objektov ter gradnje nadomestnih objektov in novogradnje so možne ob upoštevanju omejitev iz 10. in 11. člena odloka.
– varstvo naravne in kulturne dediščine:
V območju so pretežno vsi objekti ocenjeni kot etnološka stavbna dediščina, nekaj objektov pa kot kulturni spomenik v I. in II. varstvenem režimu.
Za projekte za posege k tem objektom je potrebno najprej pridobiti pogoje in smernice Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje (ZVNKD) in k projektu soglasje.
– namembnost:
V objektih vzdolž glavne komunikacije je možno namembnost objekta nameniti gostinsko trgovski dejavnosti, vendar tako, da ne bo povzročala negativnih vplivov v okolje.
– prenova objektov:
Obstoječe objekte in gospodarska poslopja je možno prenavljati. Dovoljene so nadomestne gradnje objektov, ki so v takšnem gradbenem stanju, da jih ni možno več obnavljati. Glavne objekte, gospodarske objekte in kozolce je možno adaptirati ob upoštevanju pogojev Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine (ZVNKD), ohranjati značilnosti gabarita, arhitekturnih detajlov – dimenzij vrat, oken, napuščev, naklonov strešin in vrste kritine.
– urbanistična zasnova:
– ohranjanje značilne vzdolžne parcelacije,
– ohranjanje značilne tlorisne in višinske strukture objektov: poudarjena vzdolžna os tlorisnega gabarita,
– novogradnje ob trgu so možne v obstoječi ulični liniji. Večje število novogradenj je možno na južnem delu obravnavanega območja: v smeri sever–jug z odcepom uvoza ob objektu Vransko 62, in v smeri vzhod–zahod. Koridorji za ceste (širine 5 metra) so vitalnega in odločilnega pomena za ustrezno ureditev dostopov do obstoječih in predvidenih objektov. Predviden je koridor za bodočo ureditev povezave in dostopov do predvidenih objektov.
– Določena je gradbena linija objektov z obveznim odmikom 5 metrov od koridorja za ceste in minimalnim odmikom od parcelne meje 2 metra. Ob cesti, ki poteka čez Merinščico, je možna ureditev parkirnih površin.
– arhitekturno oblikovanje novih objektov:
Arhitektura objektov je lahko sodobna, upoštevati pa je potrebno kvalitetne značilnosti in detajle krajevne arhitekture: tlorisni gabarit objekta s poudarjeno vzdolžno osjo, zasnovo tlorisa brez prizidkov, višino objektov (P+IP, oziroma P+1+IP), ki je odvisna od gabaritov sosednjih objektov, dvokapno simetrično streho z naklonom med 35° in 45°, strešna okna naj upoštevajo značilnosti regije (frčade) brez številnih in različno oblikovanih predrtin.
Dimenzije objektov so odvisne od velikosti parcel, dovoljeni so odmiki od sosednjih parcel 2 metra, vendar tako, da na fasadah ob parcelnih mejah niso okna bivalnih prostorov. Dovoljene so ograje: zidane v kombinaciji z lesom, lesene ali žive meje, odvisno od lokacije objekta in arhitekture objekta.

– vodnožgospodarske omejitve:
Večji del območja je v poplavnem območju Merinščice. Sanacije, adaptacije in spremembe namembnosti obstoječih objektov ter gradnje nadomestnih objektov in novogradnje so možne ob upoštevanju omejitev iz 10. in 11. člena odloka.
– varstvo naravne in kulturne dediščine:
Jedro ob župni cerkvi predstavljajo objekti, ki so kulturni spomeniki in etnološka dediščina, določeno je ožje zavarovano vplivno območje kulturnega spomenika. Kulturni spomenik – župna cerkev je zavarovana z varstvenim režimom I. stopnje. Za projekte za posege k tem objektom je potrebno najprej pridobiti pogoje in smernice in k projektom soglasje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
– namembnost:
V objektih vzdolž glavne komunikacije je možno namembnost objekta nameniti gostinsko trgovski dejavnosti, vendar tako, da ne bo povzročala negativnih vplivov v okolje.
– prenova objektov:
Obstoječe objekte in gospodarska poslopja je možno prenavljati. Dovoljene so nadomestne gradnje gospodarskih objektov, glavnih objektov, ki so v takšnem gradbenem stanju, da jih ni možno več obnavljati. Glavne objekte, gospodarske objekte in kozolce je možno adaptirati ob upoštevanju pogojev Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine (ZVNKD), ohranjati značilnosti gabarita, arhitekturnih detajlov – dimenzij vrat, oken, napuščev, naklonov strešin in vrste kritine. Možna je sprememba namembnosti v skladu s splošnimi usmeritvami.
– urbanistična zasnova:
V delu območja, severno nad potokom Merinščica je možna novogradnja za potrebe stanovanjskih in poslovno stanovanjskih objektov. V karti je označena gradbena linija objektov in smeri dostopov. Objekti po tlorisnem in višinskem gabaritu ne smejo presegati dimenzij obstoječih objektov. Os slemena sever–jug, naklon strehe med 35° in 45°, streha asimetrična dvokapnica, kritina opečna, zazidava je lahko strnjena, vendar členjena z vmesnimi prekinitvami.
V prometnem vidiku je predvidena razširitev ceste, ki se priključuje na trg.
– arhitekturno oblikovanje novih objektov:
Arhitektura objektov je lahko sodobna, upoštevati pa je potrebno kvalitetne značilnosti in detajle krajevne arhitekture: sleme objektov je lahko vzporedno ali pravokotno na os ceste.
Streha: simetrična dvokapnica, naklon strešine med 35° in 45°, kritina opečna.
Gabariti objektov: P+1+IP ali P+IP, v pritličju je lahko nestanovanjska dejavnost (poslovni prostor, trgovina, servis) vendar le-taka, ki ne vpliva na poslabšanje bivalnih pogojev v okolici.
Ograje: zidane v kombinaciji z lesom, lesene ali žive meje.

– vodnogospodarske omejitve:
Večji del območja je v poplavnem območju Merinščice. Sanacije, adaptacije in spremembe namembnosti obstoječih objektov ter gradnje nadomestnih objektov in novogradnje so možne ob upoštevanju omejitev iz 10. in 11. člena odloka.
– varstvo naravne in kulturne dediščine:
V območju ob trgu so objekti, zavarovani kot etnološka dediščina, za projekte za posege k tem objektom je potrebno najprej pridobiti pogoje in smernice in k projektom soglasje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
– namembnost:
V objektih vzdolž glavne komunikacije je možno namembnost objekta nameniti gostinsko trgovski dejavnosti, vendar tako, da ne bo povzročala negativnih vplivov v okolje.
– prenova objektov:
Obstoječe objekte in gospodarska poslopja je možno prenavljati. Dovoljene so nadomestne gradnje objektov, ki so v takšnem gradbenem stanju, da jih ni možno več obnavljati. Glavne objekte, gospodarske objekte in kozolce je možno adaptirati ob upoštevanju pogojev Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine (ZVNKD), ohranjati značilnosti gabarita, arhitekturnih detajlov – dimenzij vrat, oken, napuščev, naklonov strešin in vrste kritine.
– urbanistična zasnova:
Predvideni so koridorji za cestno omrežje. Brez ureditve cestnega omrežja niso možne druge urbanistične ureditve
– cestno povezavo od magistralne ceste (R2 447) je potrebno vzpostaviti do trga (preko parcele št. 18/1, kot je to predvidel nekdanji ZN); do odkupa zemljišča parc. št. 18/1 k.o. Vransko je možna raba kot funkcionalno zemljišče objekta parc. št. 18 k.o. Vransko;
– severno oziroma ob robu avtobusne postaje je v smeri zahod predviden koridor (rezervat) za cestno povezavo, ob kateri je možna gradnja. Med trgom in to cesto je predvidena prečna komunikacija, ki bi bila v sredini prekinjena (preprečitev krožnega motornega prometa) za motorni promet. S te prečne povezave so predvideni dostopi na parkirne površine in uvozi k objektom Vransko 49, 86a, 86, 88.
Južno od nove ceste – predvidenega rezervata je predvidena gradnja: objektov za potrebe servisa, obrti, trgovsko-poslovnega centra in stanovanjskih objektov oziroma stanovanjsko-poslovnih objektov. Severno od koridorja za cesto je definirana gradbena linija kot možnost dopolnilne gradnje. Določeni so obvezni odmiki (5 metrov) od cest, smeri slemen in okvirni gabariti objektov.
– arhitekturno oblikovanje novih objektov:
– objekt za servis, obrt – južno od avtobusne postaje bo imel okvirni tlorisni gabarit 40 x 10 (12) metrov, pritličje. Streha simetrična dvokapnica, kritina opečna, oblikovani severovzhodni vogal objekta;
– trgovsko poslovni center je v urbanističnem smislu zasnovan iz dveh objektov z vzdolžno osjo sever – jug in vmesnim trgom, ki je lahko pokrit s stekleno strešino. Napajanje objekta bo z zahodne smeri, vstopi z oboda z vseh vseh strani. Objekt bo imel okvirne tlorisne dimenzije 32 x 10 (12) metrov, etažnost P+IP, streha – simetrična dvokapnica, kritina opečna. Za pridobitev ustrezne arhitekture objekta je primerno pridobiti več idejnih zasnov ali izvesti natečaj;
– stanovanjski ali poslovno-stanovanjski objekti so zasnovani kot gruča objektov; tlorisni in višinski gabariti morajo biti usklajeni z okoliškimi objekti, gabarit P+1+IP ali P+IP. Strehe – simetrične dvokapnice, naklon strešine med 35° in 45°, kritina opečna. Tlorisni gabarit ne sme imeti prizidkov, lahko so poudarki v obliki frčade ali oblikovanega vogala. Strešna okna morajo biti sestavni del arhitekture;
– severno nad koridorjem za cesto je v ureditveni situaciji označena gradbena linija. Na tem mestu je možno postaviti ali garaže za sosednje objekte, ali stanovanjsko-poslovni objekt. Gabarit objekta – vzdolž ulice do 25 metrov, ustrezno členjen, širina max. do 8 metov, višinski gabarit P+IP, streha simetrična dvokapnica, naklon strešine med 35° in 45°, kritina opečna.

– urbanistična ureditev:
Predvidena je dozidava telovadnice, določene so gradbene linije – mejni tlorisni gabariti objektov.
– cestni priključek:
Ob vzhodni parcelni meji šole je predviden odcep z R2 447, ki naj bi napajal šolo. Odcep s trga, ki poteka v smeri iste trase s severne strani, pa bo prevozen samo do stanovanjskih objektov. Vmesni del trase bo urejen le kot pešpot.
– arhitekturno oblikovanje:
Objekt je potrebno uskladiti z obstoječo arhitekturo šole in okoljem.

– vodnogospodarske omejitve:
Površine ob potoku Podgrajščice so v poplavnem območju. Gradnja prizidkov na poplavnem koridorju ni dopustna. Možne so le sanacije, adaptacije in spremembe namembnosti obstoječih objektov ob upoštevanju omejitev iz 10. in 11. člena odloka.
– urbanistične ureditve:
Možne so prenove objektov, prizidki, adaptacije tako, da je vedno poudarjena vzdolžna os objekta. Strehe: simetrične dvokapnice.
– arhitekturno oblikovanje novih objektov:
Prizidki k objektom morajo ali biti usklajeni z obstoječo kvalitetno arhitekturo ali vplivati na izboljšanje arhitekture objekta. Prizidki morajo biti v višini celotnega gabarita objekta.
Strehe: simetrične dvokapnice, naklon strešine med 35° in 45°, kritina opečna.
Ograje: dovoljene so zidane v kombinaciji z lesom, lesene ograje, žive meje.
– funkcionalna zemljišča, parcelne meje:
Velikost zemljišč je odvisna od lastništva in možnosti prodaje in nakupov. Poplavne površine so izločene iz funkcionalnega zemljišča.

– vodnogospodarske omejitve
Pretežni del območja je v poplavnem območju Podgrajščice. Gradnje novih stanovanjskih objektov, sanacije, adaptacije in spremembe namembnosti obstoječih objektov so možne ob upoštevanju omejitev iz 10. in 11. člena odloka.
– urbanistične ureditve:
Južno od obstoječe lokalne ceste je predvidena gradnja petih stanovanjskih objektov. Možno je tudi večje število objektov, odvisno od lastništva parcel, vendar tako, da večje število ne bo vplivalo na poslabšanje bivalnih kakovosti okoliških objektov. Določen je obvezni odmik objektov od ceste (5 metrov), garažni objekt je lahko prizidek k stanovanjskemu objektu, maksimalni gabarit objekta, tloris (14 x 10 metrov), višina P+1+IP, smer slemena sever – jug, streha simetrična dvokapnica. Obstoječe objekte je možno prenavljati. K obstoječim objektom so možni prizidki, vendar tako, da je poudarjena vzdolžna os objekta in da so ustrezni odmiki od sosednjih objektov (osončenje).
– arhitekturno oblikovanje:
Arhitektura novih objektov ni podrejena okolju, lahko je sodobna, upoštevati pa mora obvezne gabarite; simetrično dvokapnico, naklon med 35° in 45°, kritina opečna, izzidki ob tlorisnem gabaritu niso dovoljeni, strešna okna naj bodo v obliki frčade.
Ograje: dovoljene so zidane v kombinaciji z lesom, lesene ograje, žive meje.

– vodnogospodarske omejitve
Območje, predvideno za pozidavo novih objektov, je poplavno. Znotraj meje koridorja za prelivanje visokih vod Podgrajščice gradnja novih objektov ni dopustna. Gradnja novih objektov izven koridorja za prelivanje visokih vod je možna ob upoštevanju omejitev iz 10. in 11. člena odloka.
– urbanistične ureditve:
Možne so lokacije treh novih objektov, adaptacije obstoječih in prizidki k obstoječim objektom. Prizidki morajo biti izvedeni tako, da je poudarjena vzdolžna os objekta, upoštevani morajo biti odmiki od parcelnih mej.
– arhitekturno oblikovanje:
Gabariti objektov morajo biti podrejeni obstoječim objektom, arhitektura objektov ni podrejena arhitekturi obstoječih objektov. Arhitektura prizidkov mora vplivati na izboljšanje obstoječe arhitekture objektov.
Ograje: dovoljene so zidane v kombinaciji z lesom, lesene ograje, žive meje.
– funkcionalna zemljišča, parcelne meje:
Velikost zemljišč je odvisna od lastništva in možnosti prodaje in nakupov. Poplavne površine so izločene iz funkcionalnega zemljišča.

– varstvo naravne in kulturne dediščine:
V območju dominira dvorec, ki je zaradi svoje umetnostno zgodovinske vrednosti uvrščen med kulturne spomenike.
Za stavbo velja varstveni režim II. stopnje, ki določa varovanje njene celovitosti, intaktnosti, likovno arhitekturne vrednosti in historične pričevalnosti. Varuje se stavbna masa in zunanja podoba z vsemi arhitekturnimi elementi in notranji tloris ter vse arhitekturne sestavine in elementi.
Zaradi celovitosti ohranjanja dvorca je vzpetino zahodno nad njim, nekdaj funkcionalno pripadajoče zemljišče graščini, potrebno ohraniti nezazidano.
Drugi pomembni objekt je objekt Vransko 16, za stavbo velja varstveni režim II. stopnje z enakimi pogoji varstva kot za prej opisani objekt.
– urbanistične ureditve:
V območju ni predvidenih novogradenj. Možni so prizidki k objektom in to tako, da je poudarjena vzdolžna os objekta. Prizidki naj bodo v celotni višini obstoječega gabarita objekta.
– arhitekturno oblikovanje:
Gabariti objektov morajo biti podrejeni obstoječim objektom, arhitektura objektov ni podrejena arhitekturi obstoječih objektov. Arhitektura prizidkov mora vplivati na izboljšanje obstoječe arhitekture objektov.

– vodnogospodarske omejitve:
Celotno ureditveno območje se nahaja v poplavnem območju Merinščice. Rešitve pred poplavljanjem so možne le z zadrževalniki gorvodno. Gradnja novih objektov v ulični liniji je možna ob upoštevanju omejitev iz 10. in 11. člena odloka.
– varstvo naravne in kulturne dediščine:
V območju so evidentirani objekti, ki so etnološka dediščina in kulturna dediščina v I. in II. varstvenem režimu. Za njihove prenove veljajo pogoji ZVNKD.
– urbanistična zasnova:
Možna je novogradnja na dveh lokacijah v ulični liniji. Za dimenzioniranje je potrebno upoštevati gradbeno linijo in gabarite sosednjih objektov. V pritličjih objektov je zaradi možnosti poplav potrebno predvideti le-tiste prostore, ki nimajo vitalne funkcije namembnosti objekta.
Možni so prizidki k objektom, prenove in adaptacije objektov.
– arhitekturno oblikovanje:
Gabariti objektov morajo biti podrejeni obstoječim objektom, arhitektura objektov ni podrejena arhitekturi obstoječih objektov. Arhitektura novih objektov in prizidkov mora vplivati na izboljšanje obstoječe arhitekture objektov.
Ograje: dovoljene so zidane v kombinaciji z lesom, lesene ograje, žive meje.

– vodnogospodarske omejitve:
Območje rekreacijskih površin je v celoti poplavno, del površin pa je v koridorju visokih vod Merinščice. Rekreacijske površine je treba v čim večji meri prilagoditi obstoječemu terenu, pri načrtovanju vitalnih objektov pa upoštevati omejitve iz 10. in 11. člena odloka.
– krajinsko urbanistične ureditve:
Območje je v celoti namenjeno razvoju rekreacijskih površin. Dostop do rekreacijskih površin je preko mostička preko Merinščice, nekaj parkirnih mest je ob objektu Vransko 24. Priporočljivo je razširiti cesto na severni strani območja rekreacije in nekaj parkirnih mest predvideti ob cesti.
Na vzhodni strani območja je potrebno predvideti takšne športne površine, s katerih rekreacija ne bo moteča za stanovanjske objekte na vzhodnem območju.
V krajinskem smislu je potrebno vzhodni rob območja intenzivno ozeleniti. Posebno pozornost urejanja je potrebno predvideti za vodotok.

V območju pokopališča ni predvidenih sprememb ali novogradenj.
Možne so vse ureditve, ki vplivajo na izboljšanje funkcioniranja pokopališča in na kvalitetnejši arhitekturno krajinski izgled.
Priporočljivo je, da se betonsko ograjo ob pokopališču ozeleni z živo mejo ali popenjavkami.

Območje INDE je potrebno sanirati v komunalnem in arhitekturnem smislu. Možna je sprememba namembnosti v okolju prijaznejšo dejavnost, možna pa popolna sprememba dejavnosti in vzpostavitev nove, npr. okolju primernejše stanovanjske funkcije, ki bi v ta prostor najbolj ustrezala. Za spremembo namembnosti je potrebno izdelati ureditveni načrt.

Vse objekte, obstoječe in predvidene je potrebno priključiti na obstoječo in predvideno prometno, komunalno, električno, kanalizacijsko in vodovodno omrežje.
Zagotoviti je potrebno možnost priključitve na telefonsko omrežje in v primeru izgradnje kabelskega in plinovodnega omrežja, priključek na omrežje.
Za infrastrukturno omrežje in naprave je potrebno na osnovi idejnega projekta izdelati lokacijsko dokumentacijo.

Vsem objektom je potrebno zagotoviti lastni priključek na cestno omrežje in to tako, da ni motena lastnina sosednjih parcel.
Za cestno omrežje Vranskega je predvideno:
– ohranjanje, rekonstrukcija in vzdrževanje obstoječih cest,
– razširitve delov obstoječih cest, kjer je moten promet,
– predvideni so novi priključki na cestno omrežje na lokacijah, kjer je to možno in pogojeno z izgradnjo novih objektov,
– predviden je priključek ceste mimo avtobusne postaje na trg Vranskega (zahodno od objekta Vransko 56),
– predvideni so rezervati za koridorje cest, ki jih je potrebno zgraditi zaradi predvidenih objektov,
– na južnem delu Vranskega med trgom in magistralno cesto je potrebno ohraniti rezervat za cesto, še posebej, če bo v prihodnosti obstojal interes po gradnji prostih površin. Širina rezervata je minimalno 6 metrov: to je prostor za cesto in komunalno, energetsko in drugo infrastrukturo,
– v skladu s pogoji vodnega gospodarstva je potrebno sanirati mostove čez vodotoke, višino mostov je potrebno uskladiti z višino stoletne vode,
– pešpoti, ki so predvidene v območju avtobusne postaje in centra je potrebno projektirati tako, da bodo varne pred motornim prometom. Pločnike vzdolž glavne komunikacije je možno zavarovati pred parkiranjem s količki: količki morajo biti ustrezne oblike in materiala,
– parkirne površine so predvidene v centru Vranskega in to tako, da cesta vzhodno od parkirnih površin ne sme biti prevozna med centrom in avtobusno postajo. Parkirne površine morajo biti zasnovane tako, da bo preko njih možno napajanje objektov na zahodni strani,
– druge parkirne površine je možno realizirati na zemljiščih, ki so še prosta in v bližini največjih prometnih obremenitev. Načeloma je potrebno ob vsaki spremembi namembnosti objekta iz stanovanjske v nestanovanjsko predvideti parkirna mesta v sklopu funkcionalnega zemljišča objekta. Pločnik vzdolž komunikacij mora ostati ohranjen za pešce, lahko se ga zavaruje pred parkiranjem s količki.

Obravnavano območje nima zagotovljene ustrezne poplavne varnosti pred visoko vodo s povratno dobo 100 let, kot tudi ne ustrezno izvedene kanalizacije, zato je potrebno izvesti ukrepe in upoštevati vodnogospodarske omejitve, ki jih določata 10. in 11. člen tega odloka.

Vse novogradnje je potrebno priključiti na obstoječe in predvideno vodovodno omrežje.
Pogoji za vodooskrbo so:
– rekonstrukcija vodovoda Ø 100 od zajetja Jakov dol (Brce) do stanovanjske hiše Vransko št. 90 in 17 a,
– rekonstrukcija vodovoda Ø 125 na območju C 2 s prevezavo priključkov,
– povezava vodovoda Ø 110 s transportnim vodovodom Ø 225 na območju S 2 in s prevezavo obstoječih priključkov,
– izgradnja novega vodovoda Ø 110 v severovzhodno območje INDE, Ø 50 južno v območje C I in Ø 110 južno – jugovzhodno v območje avtobusne postaje s prevezavo priključkov,
– zamenjava obstoječih skupinskih in hišnih vodovodnih priključkov, kjer je predviden nov poseg v zemljišče,
– izgradnja transportnega vodovoda Ø 150 – rezervoar Ločica pri Vranskem – rezervoar Vransko z izgradnjo klorne postaje.

Za načrtovanje in izvedbo kanalizacijskega omrežja veljajo naslednji pogoji:
– načrtovanje kanalizacijskega omrežja v ločenem sistemu tako, da se vse odplake iz naselij Ločica pri Vranskem, Prapreče, Vransko in Brode vodijo v povezovalni kanal fekalnih voda do lokalne čistilne naprave, ki se nahaja izven ureditvenega območja PUP Vransko.
Gradnja zbirnega in povezovalnega kanala ter čistilne naprave mora potekati istočasno. Izvedba priključkov bo možna šele po izgradnji lokalne čistilne naprave.
Po priključitvi fekalnih voda se morajo obstoječe greznice opustiti (obvezno očistiti in zasipati); odvodi pa uporabiti za lokalni izliv padavinskih voda v obstoječe ali nove ponikovalnice, v potok Merinščico ali Podgrajščico.
INDE Vransko si mora urediti predčiščenje pred priključitvijo na javni kanal.

Preko obravnavanega območja potekajo koridorji daljnovodov 20 kV in lokacije transformatorskih postaj 20/04, ki jih je potrebno upoštevati kot omejitve.
Število in lokacije transformatorskih postaj s priključenimi elektro vodi bodo določene na osnovi potreb pred pridobitvijo lokacijskih dovoljenj za predvidene objekte.
Glede na zasnovo nove poselitve predlagamo, da se lokacije TP predvidijo ob sečišču komunikacij, na parkirnih mestih in kjer je to možno, v objektih (trgovinski center, center za obrt in servise).

Vzdrževanje in izgradnjo telefonskega omrežja je možno izvajati nemoteno glede na ostale pogoje PUP.
Za obe omrežji je na osnovi idejnega načrta potrebno izdelati lokacijsko dokumentacijo.

Oskrba uporabnikov z zemeljskim plinom v obstoječih in predvidenih objektih se zagotovi z izgradnjo plinovodnega omrežja, katerega idejni projekt mora upoštevati koridorje ostale komunalne in energetske infrastrukture ter telefonskega in kabelskega omrežja.

Zelene površine na javnih površinah in ob vodotokih je potrebno vzdrževati, ohranjati in nadomeščati z novimi drevesi.
Posegi v korita vodotokov niso dovoljeni brez vodnogospodarskega soglasja.

Znotraj meje ureditvenega območja PUP Vransko so vsa zemljišča zazidljiva zemljišča. Funkcionalno zemljišče se določi v obsegu do štirikratne zazidane površine objekta.

Varstvo voda bo urejeno z izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave. Vse objekte bo potrebno priključiti na kanalizacijsko omrežje. Odpadne vode, kot posledico opravljanja različnih dejavnosti, je potrebno očistiti pred priključkom na kanalizacijsko omrežje. Za gnojne jame je potrebno upoštevati strokovno navodilo o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85).

Za varstvo pred prekomernim onesnaževanjem zraka je za ogrevanje objektov potrebno uporabljati lahko kurilno olje ali plin s plinskih cistern. V primeru plinifikacije kraja bo potrebno, da bodo vsi objekti priključeni na omrežje (sklenjena je koncesijska pogodba z Mestnimi plinovodi d.o.o. Koper, ki zagotavlja tudi oskrbo Vranskega).
Dejavnosti, ki bi lahko imele negativne vplive na zrak, morajo biti urejene v skladu z zakoni.

Obstoječi objekti ob glavnih komunikacijah morajo biti urejeni (zgrajeni) tako, da bo vpliv hrupa s cest čim manjši.
Dejavnosti, ki bi lahko imele vpliv na povečanje hrupa, morajo svojo dejavnost urediti v skladu z zakoni.

Zbiranje in odlaganje odpadkov je urejeno z občinskim odlokom: odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Žalec (Uradni list RS, št. 19/97 in 40/97).

PUP Vransko je podlaga za izdelavo lokacijske dokumentacije in v nadaljevanju za pridobitev dovoljenja za posege v prostor oziroma za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del.
Za vse infrastrukturne objekte in naprave je potrebno izdelati idejne projekte in lokacijsko dokumentacijo.
Plačnik izdelave idejnih projektov, lokacijske in gradbene dokumentacije ter izvedba komunalnih del (vodovod in fekalna kanalizacija s čistilno napravo) v trgu Vransko (na območju PUP) je investitor posega v prostor.
Investitor si mora pred pridobitvijo dovoljenja za poseg v prostor med drugim pridobiti tudi soglasje lastnika posamezne parcele in soglasje upravljalca komunalnih vodov.
V primeru spremembe in namembnosti ureditvenega območja INDE je potrebno izdelati ureditveni načrt.
Za pridobitev ustrezne arhitekture objektov trgovsko poslovnega centra v ureditvenem območju AP je primerno pridobiti več idejnih zasnov ali izvesti natečaj.
Skladno z merili in pogoji za prenovo objektov, urbanistično zasnovo in arhitektonsko oblikovanje objektov se za posamezna ureditvena območja PUP Vransko uporabljajo tudi določila odloka o določitvi pomožnih objektov, naprav in del, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje (Uradni list SRS, št. 1/87, Uradni list RS, št. 7/97).

PUP Vransko je stalno na vpogled pri Upravni enoti Žalec – oddelku za okolje in prostor in Občini Žalec.

Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljati odlok o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Vransko I (Uradni vestnik Celje št. 20/67, Uradni list SRS, št. 26/78) in odlok o zazidalnem načrtu Vransko center (Uradni list SRS, št. 22/88).

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna inšpekcijska služba.

Ta odlok prične veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.