Na podlagi 30., 40. in 43. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84, 15/89 in Uradni list RS, št. 71/93), 2. in 6. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90), na podlagi 2. in 5. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 57/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 29/95), na podlagi uredbe o prostorsko ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 61/94) in na podlagi 10. in 17. člena statuta Občine Železniki (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6/95, 18/96 in 47/96) je Občinski svet občine Železniki na 32. redni seji dne 21. 10. 1998 sprejel

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 14/86, 11/87, 3/89), dopolnjen (Uradni list RS, št. 47/93) in v nadaljnjem besedilu dolgoročni plan – in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 1990, dopolnjen (Uradni list RS, št. 47/93) in (Uradni vestnik Gorenjske, št. 14/86, 11/87, 3/89) v nadaljnjem besedilu srednjeročni plan.
Spremembe in dopolnitve izhajajo iz razdelitve bivše Občine Škofja Loka na Občino Železniki in ostale, iz sprememb strategije razvoja nove Občine Železniki, iz potrebe po preverbi dosedanjih temeljev razvoja in zaradi pobud prebivalcev po novih površinah namenjenih za gradnjo in koriščenje naravnih dobrin.

Prostorske sestavine dolgoročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje 1986–2000 in družbenega plana Občine Škofja Loka za obdobje 1986–1990 se preimenujejo v prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje 1986–2000 za območje Občine Železniki.

Prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje 1986–2000 za območje Občine Železniki sestavljajo pisni del in kartografski del v merilih 1:5000 in 1:25000.
Kartografski del odloka je na vpogled na sedežu Občine Železniki, Češnjica 48 in na Upravni enoti Škofja Loka, Poljanska cesta 2, Škofja Loka.

Dolgoročni plan Občine Železniki se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
1. Usmeritve, zasnova in strategija razvoja v prostoru
1.1. Usmeritve razvoja v prostoru
1.1.1. Usmeritve razvoja poselitve in organizacije dejavnosti v prostoru
Osnovni pogoj za skladnejši socio-gospodarski razvoj v prostoru je izoblikovati in izvajati strategijo razvoja poselitve, ki bo omogočala na eni strani učinkovito in ekonomsko opravičeno omrežje naselij, humanejše pogoje življenja v mestnih naseljih in na podeželju, nemoten razvoj in smotrno organizacijo vseh dejavnosti v prostoru, na drugi strani pa racionalno rabo neobnovljivih naravnih virov, izboljšanje in varovanje okolja, ter naravnih in ustvarjenih vrednot.
Za zagotovitev skladnega dolgoročnega razvoja poselitve in celovitega razvoja v prostoru moramo upoštevati predvsem naslednje usmeritve:
– naselje Železniki je potrebno razvijati kot občinsko središče, kot upravno, kulturno, gospodarsko, potrošniško, oskrbno storitveno in zaposlitveno središče v občini,
– Davča, Dolenja vas, Dražgoše, Selca, in Sp. Sorica se bodo razvijali kot oskrbna, izobraževalna, kulturna in storitvena naselja,
– gospodarski razvoj in raba prostora sta tesno povezana z usmerjanjem poselitve, gradnjo infrastrukture, razvoja družbenih dejavnosti in medobčinskim povezovanjem razvoja. Stanovanjska graditev bo skladna z razvojem delovnih mest in naložbami v gospodarsko in družbeno infrastrukturo. Trend stihijskega naseljevanja bomo ustavili z doslednim izvajanjem urbanistične, zemljiške in komunalne politike,
– boljšo oskrbo vseh območij je pri sedanji razpršeni poselitvi mogoče zagotoviti z nadaljnjo krepitvijo izbranih lokalnih centrov, ki morajo biti predvsem dobro dostopni gravitacijskemu zaledju in nuditi ustrezno dnevno oskrbo; odpiranje novih delovnih mest v teh centrih pogojuje tudi delno priseljevanje prebivalcev, kar dodatno krepi razvoj naselja in ustvarja pogoje za večjo koncentracijo oskrbnih dejavnosti,
– učinkovito komunalno in stanovanjsko gospodarstvo bo mogoče zagotoviti z večjo koncentracijo dejavnosti in z organiziranim urejanjem tistih naselij ali njihovih delov, ki so vsaj delno komunalno že opremljena, ali pa imajo vsestranske dolgoročne razvojne možnosti, tako da je upravičeno usmerjati v njihovo urejanje tudi večje začetne investicije,
– zahtevna priprava stavbnih zemljišč, visoka cena komunalne in energetske oskrbe, sedanja in bodoča delovna mesta ter prometne povezave pogojujejo koncentracijo in širitev poselitve v osrednjem urbaniziranem območju občine v izbranem lokalnem centru Železniki.
Intenzivnejši razvoj v občini je mogoč le pod pogojem, da se na podlagi vsestransko preverjenih prostorskih možnosti in omejitev pravočasno izdela vsa potrebna dokumentacija, da se zagotovi komunalna in prometna infrastruktura ter da graditelji upoštevajo veljavno dokumentacijo.
Smiselno je usmerjati tudi nekoliko hitrejši razvoj ostalih naselij, vendar v mejah prostorskih možnosti, ki so v večini naselij omejene. V največji možni meri je potrebno preprečevati neorganizirano rast naselij.
Zagotovitev poseljenosti v hribovitih območjih bomo dosegli le z zavestnimi ukrepi kot so dobra prometna povezanost, možnosti zaposlitve za kmete – delavce v bližini doma, zagotovitev osnovnega komunalnega standarda in osnovne oskrbe, stimuliranje in usmerjanje razvoja primarnih dejavnosti, možnosti načrtovane novogradnje stanovanjskih in gospodarskih objektov.
Varovanje vodnih virov, kot prednostna naloga skladnega dolgoročnega razvoja, zahteva dosledno upoštevanje režimov varstvenih območij vodnih virov in stalno spremljanje možnih vplivov iz širšega območja.
Sistematično urejanje odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter preprečevanje onesnaženja vodnih virov z drugimi posegi v prostor, je prvi temeljni pogoj in naloga za ustvarjanje zdravih bivalnih pogojev v občini, drugi pa je skrb za čistost okolja in sistematično reševanje problema odpadkov.
S primerno razmestitvijo in izvorom proizvodnih ter drugih dejavnosti v prostoru bomo varovali okolje in postopoma izboljšali negativne vplive dosedanjega razvoja; onesnaženje vode, zraka, tal, hrup, neprimerna preobrazba kmetijskih in gozdnih površin, degradirana območja in neustrezna urbanizacija.
Naravno in kulturno dediščino bomo ohranili le s pravočasnim vrednotenjem te dediščine in uskladitvijo z razvojem drugih dejavnosti, predvsem pa z zagotovitvijo programa vključevanja naravne in kulturne dediščine v družbeno in gospodarsko življenje.
Pri usmerjanju poselitve je pomembna racionalna izraba površin znotraj ureditvenih območij naselij, ter že zgrajene infrastrukture. Z gradnjo v prostoru je potrebno ohranjati tipiko krajine in varovati vedute na pomembna območja naravne in kulturne dediščine.
Občina bo dajala prednost prenovi obstoječega stavbnega fonda pred posegi na nove površine.
1.1.2. Usmeritve za varstvo in razvoj naravne in kulturne dediščine
Varstvo narave
S ciljem negovanja, po potrebi pa tudi obnavljanja narave in krajine, ki naj trajno zagotavlja sposobnost delovanja ekosistemov, ohranja živalstvo in rastlinstvo vključno z njunim življenjskim okoljem, sposobnost obnavljanja in trajnega ustvarjanja naravnih dobrin ter različnost, svojevrstnost in lepoto narave in krajine v njuni celoti bomo varovali naravno dediščino.
Na podlagi doslej evidentirane naravne in kulturne dediščine ter nadaljnjih raziskav, odkritij in dognanj bomo pripravili strokovne podlage za pripravo odlokov o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov ter ustrezne režime za varovanje in razvoj ostale dediščine. Lokacije najpomembnejše naravne in kulturne dediščine bomo opremili tako, da bo dostopna in predstavljena širši javnosti. O najpomembnejši dediščini bomo pripravili tiskano gradivo.
Evidenca naravne in kulturne dediščine v Občini Železniki, ter usmeritve za njuno varstvo in vzdrževanje so opredeljene v gradivu “Strokovne osnove za varstvo naravne in kulturne dediščine v Selški dolini.“ (LRZVNKD, april 1983), ki je sestavni del strokovnih podlag dolgoročnega plana.
Na območju Občine Železniki so opredeljeni naslednji objekti naravne dediščine.
Z odloki so zavarovana naslednja območja, objekti oziroma lokalitete:
– Staro jedro Železnikov,
– kozolci “toplarji”, Studeno 8, 10,
– lipe pri cerkvi v Sp. Sorici,
– Šoštarjeve lipe v Davči,
– lipa pri Jokelcu, Davča
Med pomembnejšo evidentirano dediščino spadajo še:
Urbanistična dediščina varovana z II. varstvenim režimom:
– Zg. Danje, Sp. Danje, Torka, Trojar, Ravne, Podgore, Zg, in Sp. Sorica, Prtovč, Rudno, Selca, Dolenja vas, Zali Log.
Urbanistična dediščina varovana s III. varstvenim režimom:
– Dražgoše, Zabrdo, Podlonk, Kališe, Topolje,
– in naselja prevladujočih samotnih kmetij; Podporezen, Davča, Martinj vrh.
Etnološki spomeniki:
Republiško pomembni spomeniki:
– Zg. Danje 8 (33), Sp. Sorica 9, Zg. Sorica 32 (35).
Zgodovinski spomeniki:
Republiško pomembni spomeniki:
– Potok – spomenik NOB (2510), Podlonk – spomenik NOB (2370), Dražgoše – spomenik NOB (590), Lipniška planina – spomenik NOB (1010)
in ostali spomeniki:
– Selca 75 – rojstna hiša F. Kosa (25), Dolenja vas – spomenik NOB (28), Groharjeva hiša v Sorici, grobišča iz vojnih in povojnih časov ter pomembni objekti iz kulturne zgodovine.
Umetnostni in arhitekturni spomeniki:
Cerkve:
– Selca (24), Kališe (27), Zali log (31), Sp.Danje (34), Sorica (36), Davča (37), Mohor, Prtovč, Železniki, Miklavška gora.
Arheološki spomeniki:
– Zabrekve (22), Dolenja vas – Babnik (23), Štalca in Kališe (26).
Poleg zgoraj navedenih spomenikov naravne in kulturne dediščine bomo v občini plansko varovali tudi naslednja območja in objekte:
Soteska in tesen Selške Sore pod Sušo, vodotok Davščice in grapa Zale, Jablenovški slap, subalpski bukov gozd na Ratitovcu, Porezen.
1.2. Zasnova in strategija razvoja v prostoru
1.2.1. Globalna zasnova poselitve in organizacije dejavnosti v prostoru
Dolgoročna zasnova organizacije dejavnosti v prostoru Občine Železniki temelji na specifičnih geografsko prostorskih, naravovarstvenih, kulturno-varstvenih in ekoloških pogojih, kakor tudi na ekonomskih in socialnih okvirih razvoja, ki pogojujejo uresničitev ciljev razvoja.
Območje južnega pobočja Jelovice in severno pobočje Škofjeloškega pogorja sta prednostno namenjeno varstvu vodnih virov.
Organizacija ostalih dejavnosti (gozdarstvo, kmetijstvo in črpanje kamnitih agregatov) mora biti podrejeno varstvenim režimom.
Ravninski (dolinski) del občine bo prednostno namenjen razvoju kmetijstva.
Organizacija ostalih dejavnosti, stanovanjske graditve, gradnje infrastrukturnega omrežja je vezana na omrežje naselij in gospodarskih območij.
Sekundarne gospodarske dejavnosti (industrija, obrt, promet) se bodo lahko širile na obstoječih lokacijah, potrebno pa bo predhodno pridobiti pozitivno oceno presoje vplivov na okolje.
Razvoj tercialnih dejavnosti (obrt, storitve, trgovina, turizem) bo najbolj liberalen. Obrtne delavnice se bodo lahko gradile ob stanovanjskih objektih z dovolj velikimi funkcionalnimi zemljišči in že zgrajeno infrastrukturo, ter v obrtnih in obrtno stanovanjskih območjih, po sprejetih prostorsko izvedbenih načrtih in pridobljenih pozitivnih presojah vplivov na okolje.
Turistično dejavnost bomo prednostno usmerjali in razvijali v turističnih kmetijah v zimsko športnih centrih Davče in Soriške planine in ob atraktivnih površinah naravne in kulturne dediščine.
Kvartarne dejavnosti (upravne službe, družbene dejavnosti) bodo organizirane v Železnikih.
Obstoječa pokopališča v: Železnikih, Selcah, Zalem Logu, Sp. Sorici in Dražgošah s svojim gravitacijskim zaledjem, imajo zagotovljene zadostne površine za širitev.
Športno rekreacijski centri so predvideni na območju Železnikov in Selc, ter Sp. Sorice rekreaciji v zelenju in zimskim športom so namenjena območja Soriške planine, Davče, Dražgoš in Dolenje vasi.
1.2.2. Zasnova omrežja naselij in organizacija dejavnosti,
– osnovni cilj dolgoročne zasnove in hierarhije omrežja naselij je optimalna povezava naselij z različnimi funkcijami in zadovoljevanje skupnih potreb, racionalna organizacija dejavnosti v prostoru in najprimernejša raba površin,
– osnovo urbanega omrežja predstavlja pomembnejše občinsko lokalno središče Železniki,
– krajevna lokalna središča, lokalno oskrbna-storitvena središča, ki s svojim zaledjem pokrivajo eno ali dve krajevni skupnosti so Davča, Dolenja vas, Dražgoše, Selca, in Sp. Sorica,
– vsa naselja imajo možnost zmerne demografske rasti in lociranja novih zaposlitvenih zmogljivosti (drobno gospodarstvo) za lokalno zaledje polkmečkega prebivalstva.
1.2.3. Zasnova namenske rabe prostora
Zasnova namenske rabe prostora je prikazana na kartografskih prilogah v merilu 1:5000. Za sklenjena urbanizirana območja Občine Železniki v katerih bomo usmerjali razvoj ter urejali prostor na podlagi obveznih izhodišč in usmeritev urbanistične zasnove so naselja: Davča, Dolenja vas, Dražgoše, Selca, in Sp. Sorica, Železniki.
V kartografskem delu dolgoročnega plana so v merilu 1:5000 prikazane podrobnejše razmejitve, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi prostorsko izvedbenih aktov:
– trajno varovana kmetijska zemljišča (A),
– varovana območja, za katera so sprejeti odloki,
– varovalni gozdovi, gozdovi s posebnim namenom, varstveni pasovi vodnih virov, varstvena območja naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov,
– ureditvena območja naselij,
– trase in varstvena območja infrastrukturnih objektov in naprav in površine za vse ostale ureditve in posege izven naselij, ki so že podrobneje preverjeni v prostoru.
V obdobju do leta 2000 se glede na predvidene posege v prostor ne bo bistveno spremenilo razmerje med gozdnimi, kmetijskimi, stavbnimi in nerodovitnimi površinami:
– za planirani dolgoročni razvoj poselitve (naselja in infrastruktura) bo potrebno urediti 22 ha stavbnih zemljišč. Del teh površin je mogoče pridobiti s prenovo in racionalnejšo ureditvijo sedanjih površin naselij,
– preobrazba kmetijskih in gozdnih površin za potrebe počitniških objektov se bo vršila le še na območjih stavbnih zemljišč, ki so bila namenjena za gradnjo teh naselij. Na nove površine ne posegamo,
– za agro-operacije so določene površine v občini, in sicer v skupni površini 123 ha,
– pri urejanju in pridobivanju stavbnih zemljišč mora biti temeljno vodilo racionalna raba površin znotraj obstoječih naselij, s poudarkom na prenovi stavbnega fonda,
– površine, namenjene za dolgoročni razvoj naselij morajo biti praviloma manj kvalitetne travne in gozdne površine,
– skupna naloga nosilcev razvoja kmetijstva in gozdarstva je opredelitev območij zaraščanja in dolgoročne namenske rabe teh območij ter uskladitev optimalne strukture oziroma bilance rabe,
– zapuščanje kmetijske zemlje v hribovitih območjih oziroma zaraščanje s slabimi gozdovi je potrebno preprečevati s stimulativnimi ukrepi za ohranitev poselitve in nadaljnjega razvoja kmetijskih gospodarstev v teh območjih,
– za vsa degradirana območja (deponije, peskokopi, infrastrukturni koridorji, črna odlagališča...) je potrebno izdelati in izvajati sanacijski program in rekultivirati območja po zaključeni uporabi gozdne ali kmetijske površine.
1.3. Urbanistična zasnova (v nadaljevanju: UZ) Železniki
1.3.1. Prostorski obseg območja
Sklenjeno urbanizirano območje Občine Železniki, v katerem bomo usmerjali razvoj, ter urejali prostor na podlagi obveznih izhodišč in usmeritev urbanistične zasnove, vključuje naselja: Železniki, Davča, Dolenja vas, Dražgoše, Selca, in Sp. Sorica.
1.3.2. Cilji in skupni interesi
Temeljni cilji bodočega družbenogospodarskega razvoja, ter s tem povezane organizacije dejavnosti v naseljih in urbanističnim urejanjem so:
– razvoj kvalitetnejšega urbanega okolja, kar pomeni sedanjim in bodočim prebivalcem zagotoviti ustrezni oskrbni, prometni in komunalni standard, humano in zdravo bivalno okolje, bližino in dobro dostopnost do delovnih mest, možnosti za razvijanje dejavnosti v prostem času itd.,
– sanacijo negativnih vplivov na bivalno in delovno okolje in naravne vire bomo pospeševali z ureditvijo osnovnega prometnega omrežja, kanalizacije, oskrbe z vodo, urejanje vodotokov, varovanja pred poplavami, ogrevanja, zbiranja in odvažanja odpadkov, preprečevanje nekontrolirane pozidave kvalitetnih kmetijskih zemljišč itd.,
– zaustaviti dosedanji trend zraščanja obcestnih naselij, zagotoviti uravnotežen razvoj med urbanimi naselji, obrobnimi pretežno ruralnimi naselji in krajino,
– pri usmerjanju poselitve je pomembna racionalna izraba površin znotraj ureditvenih območij naselij ter že zgrajene infrastrukture,
– z novogradnjami v prostoru (urbanem in odprtem) je potrebno ohranjati tipiko krajine in varovati vedute na pomembna območja naravne in kulturne dediščine.
1.3.3. Usmeritve in strategija organizacije dejavnosti v prostoru ter rabe prostora
Pri urejanju prostora in usmerjanju dejavnosti v prostoru se bo v prvi vrsti upoštevalo varovanje dobrin splošnega pomena, racionalna izraba prostora in organizacija dejavnosti v prostoru ter varovanje in izboljševanje okolja s ciljem zagotoviti vsem prebivalcem enakovredne pogoje bivanja in dela.
Pri usmerjanju poselitve je pomembna racionalna izraba površin znotraj ureditvenih območij naselij ter že zgrajene infrasturkture. Z gradnjo v prostoru je potrebno ohranjati tipiko krajine in varovati vedute na pomembna območja naravne in kulturne dediščine.
Bistvene usmeritve za zasnovo prostorske organizacije dejavnosti in namensko rabo površin Občine Železniki,
– število prebivalcev v Občini Železniki naj bi doseglo leta 2000 predvidoma 6650,
– za planirano povečanje števila gospodinjstev bomo v obdobju 1996–2000 zgradili 20 stanovanj, ter obnavljali in nadomestili del dotrajanih stanovanj,
– za zagotovitev skladnejšega razvoja urbanih in kmetijskih dejavnosti bomo v pretežno ruralnih naseljih in delih naselij prednostno razvijali kmečka gospodarstva, kmetijam v urbanem območju pa bomo postopoma zagotovili primerne nadomestne lokacije.
Občina Železniki bo dajala prednost prenovi stavbnega fonda pred posegi na nove površine.
Železniki
Naselje se bo v prihodnje razvijalo le znotraj obstoječega ureditvenega območja naselja ter na razširjeno območje “Dašnice“. Predvidena pa je tudi prenova obstoječega stavbnega fonda
Razvoj centralnih funkcij bo možen znotraj C1, C2 in C3 ob regionalni cesti, kjer je še dovolj prostih površin.
Za proizvodno-poslovne dejavnosti nove večje površine na območju Železnikov niso opredeljene. Ob obratih Alplesa P1/3 ter območju PC/2 in PC/3 je možna dopolnitev prostih površin z obrtno dejavnostjo.
Obstoječe pokopališče v Železnikih se bo širilo v smeri proti zahodu:
– v naselju Dolenja vas so predvidene nove površine za potrebe individualne stanovanjske gradnje jugozahodno od naselja vse do vodotoka, ter širitev obstoječega območja na severu naselja. Predvidena je izgradnja kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave,
– v naselju Selca je predvidena širitev možna znotraj obstoječih stavbnih zemljišč, ter ob cesti za Kališe,
– čistilna naprava je v Zalem Logu locirana vzhodno od naselja na desni strani Selške Sore,
– v Sp. Sorici in Zg. Sorici so za nadaljnji razvoj naselja predvidene zaokrožitve oziroma dopolnitve obstoječega naselja. Novo zazidalno območje “Gasarjev travnik“ predstavlja dopolnitev razpršeni gradnji. Predvidena je izgradnja kanalizacije in dveh čistilnih naprav (Nidrarska grapa in ob potoku Sorica). Predvideva se tudi nova cestna povezava po dolini vodotoka Sorice,
– naselje Sp. Danje se bo lahko širilo na jugozahodnem in severnem delu. Čistilna naprava s kanalizacijskim omrežjem je predvidena južno od naselja,
– za nadaljnji razvoj naselja Dražgoše so predvidene zaokrožitve oziroma dopolnitve obstoječih prostih površin stavbnega zemljišča na območju šole po izgradnji kanalizacije s ČN.
1.3.4. Zasnova organizacije dejavnosti v prostoru in namenska raba prostora
Centralna območja,
– sedanje občinsko središče Železniki, kot upravni izobraževalni, kulturni, gospodarski, oskrbno storitveni center v občini z možnostjo širitve centralnih dejavnosti v območju C1 in C2 Železniki.
Stanovanjska gradnja,
– na območju Občine Železniki prevladuje gradnja stanovanj v individualnih objektih,
– stanovanja v blokih, so le v občinskem središču Železniki in predstavljajo 20% stanovanj. Razmerje med stanovanji v blokih in enodružinskih hišah bo v ureditvenem območju Železnikov približno 20:80.
Oskrbovalne (terciarne) dejavnosti
Trgovina
Železniki se razvijajo v močnejše občinsko nakupovalno središče.
Specializirane trgovine, tržnica in trgovina bodo v C1, SC2 in SC4.
Grosistično trgovino, trgovino z gradbenim in repromaterialom in skladišča bomo organizirali v gospodarskih conah.
Obrt
Posebno pozornost bomo usmerjali v izgradnjo mešano stanovanjsko obrtnih con, in sicer:
v Selcah in Dolenji vasi.
V ureditvenem območju Alples bomo usmerjali hrupne dejavnosti.
Gostinstvo in turizem
Pri razvijanju turizma bomo v največji meri podpirali tiste programe, ki bodo vključevali lokalne resurse s ciljem usklajevanja turističnih in sprostitvenih dejavnosti z ekološkimi in socialnimi zahtevami in z omejevanjem takšnih, ki škodijo okolju.
V ta namen bomo razvijali odgovarjajoče poti in način doživljanja krajev, ter možnosti potovanja in bivanja, ki so usklajene z željo po kreativnem in sonaravnem preživljanju prostega časa.
Predvidena je izgradnja družinskega hotela “KEMPERLE“ na Kresu v območju S1/9 in hotela v območju C1 med bazenom in trgovino.
Turistično dejavnost bomo usmerjali in razvijali tudi v turističnih kmetijah in ob atraktivnih površinah naravne in kulturne dediščine.
Usluge za potrebe prehodnih gostov in turistov bo pretežno pokrivala obstoječa turistično-gostinska dejavnost. V primeru večjega razvoja turizma bomo smiselno v ponudbo vključevali ustrezno obnovljeno kulturno dediščino.
Manjši gostinski lokali bodo predvsem v centralnih območjih naselij, v območjih rekreacijskih con in pri pomembnejši naravni in kulturni dediščini.
Družbene dejavnosti
Otroško varstvo
Ob upoštevanju čimboljše dostopnosti do vrtcev, čimvečjemu številu vključenih otrok, bomo v občini omogočali dejavnost otroškega varstva v javnem zavodu in tudi pri koncesionarjih.
Osnovno šolstvo
Težili bomo k temu, da bodo z obveznim in razširjenim programom zagotovljene razvojne možnosti za vse učence, tudi programi za prizadete otroke.
Kultura
Kot dopolnitev obstoječih zmogljivosti bomo v največji možni meri izkoristili obstoječo stavbno dediščino.
Zdravstveno varstvo
Obstoječi objekt zdravstvenega doma zagotavlja vse potrebne površine (ambulantne in lekarno).
Socialno skrbstvo
Za starejše občane bomo prednostno skrbeli na njihovih domovih.
Eventuelne potrebe po skupnem domu bomo zagotavljali na lokaciji Dašnica III.
Upravne, javne in finančne službe
Potrebne površine za razvoj teh služb bodo zagotovljene v območju C1 – na Kresu in P1/3 – Alples in v okvirih prenove obstoječega stavbnega fonda v Železnikih.
Šport in rekreacija
Poleg sedanjih športnih igrišč bomo urejanje novih površin za šport in rekreacijo usmerjali v športni center Železniki, načrtujemo izgradnjo športne dvorane in ureditev zunanjih igrišč v območju ŠR na Kresu.
Za potrebe OŠ v Selcah načrtujemo širitev obstoječe telovadnice.
V Sp. Sorici načrtujemo izgradnjo zunanjih športno-rekreacijskih površin neposredno ob objektu zadružnega doma.
Na območju Davče in Soriške planine načrtujemo razvoj zimsko športnih centrov.
Podpirali bomo širitev obstoječih rekreacijskih con in objektov, kot so športni center Selca in Železniki, ter sankališče Dolenja vas.
Zelene površine
Poleg tega, da je Občina Železniki pretežno porasla z gozdom, bomo ohranjali zelene površine znotraj ureditvenih območij naselij in zelene pasove ob vodotokih.
Industrija, gradbeništvo in transport
Razvoj industrije bo mogoč v območjih urejanja znotraj zato predvidenih con v Železnikih.
Na območju P1/3 Alples bomo organizirali parkirišče za potrebe transportnih vozil.
Prometno omrežje in naprave
Cestno omrežje
Nosilec cestnega prometa v območju občine je regionalna cesta, ki poteka skozi Dolenjo vas, Selca, Železniki, Zali Log.
Predvidevamo izgradnjo obvoznice mimo centra Železnikov, trasa poteka neposredno ob vodotoku Selške Sore.
Na regionalni cesti R 314 od Dolenje vasi do Zalega Loga je predvidena rekonstrukcija cestišča po obstoječi trasi, oziroma skladno z nacionalnim programom izgradnje regionalnih cest.
Lokalne in krajevne ceste
Predvidena je rekonstrukcija lokalnih cest, ter izgradnja nove cestne povezave Sorice z dolino po trasi mimo vodotoka Sorica.
Bencinski servis
Obstoječa črpalka Petrol se iz centra Železnikov seli na novo lokacijo, ki je predvidena v območju S1/13 Studeno.
Avtobusna postajališča
Končne postaje javnega potniškega prometa so v Železnikih in Sp. Sorici.
Predvidena je izgradnja novega obračališča in končne avtobusne postaje Železniki – na Plavžu.
Vmesna postajališča so urejena v vseh večjih naseljih ob regionalni cesti ali ob lokalnih cestah.
Peščeve in kolesarske poti
V Občini Železniki je prednostnega pomena povezava pešca in kolesarja iz posameznih stanovanjskih območij s centrom, ter z delovnimi mesti.
Pomembno je vzdrževanje okoliških lokalnih in krajevnih poti za kolesarjenje.
Komunalna oskrba in vodnogospodarsko urejanje
Vodno gospodarstvo
S ciljem ohranjanja in obnove zdravih vodnih sistemov, še posebno ohranjanjem čistoče vodovja, sonaravno gradnjo malih hidroelektrarn in s takim izkoriščanjem vodne sile, ki v enaki meri upošteva interese ohranjanja avtohtone flore in favne in ohranjanja okolja.
Oskrba z vodo
V zadnjih letih se je v občini intenzivno pristopilo k raziskavam vodnih virov, ter opredeljevanju varstvenih pasov na območjih vodnih virov, ter njihovemu normativnemu zavarovanju, saj je bil z odloki zavarovan pretežni del vodnih virov v občini.
Tudi v prihodnjih letih bomo nadaljevali z raziskavami za zagotavljanje zadostnih količin pitne vode in njeno varovanje in prioritetno zavarovali varstvena območja zajetij vaških vodovodov.
Predvidena je izgradnja vodovoda “Jelovica – Dražgoše“.
Z odlokom so zavarovani naslednji vodni viri:
Zajetja za Železniki: Plenšak, Rudno.
Ostala zajetja: Golica, Dražgoše (na Pečeh), Dražgoše (pri cerkvi), Kališe, Zg. Lajše, Sp. Lajše, Topolje, Selca, Zali Log, Dolenja vas, Sorica, Sp. Danje, območje med Zg. Danjami in Podlonkom, Davča, Dolenja vas, Potok, Soriška planina.
Odvajanje odpadnih voda
Prednostna naloga občine je izgradnja kanalizacijskega omrežja s priključitvijo na čistilne naprave.
Predvidena je izgradnja kanalizacijskega sistema in izgradnja ČN v Dolenji vasi, Zalem Logu, Sp. Danjah, Sp. Sorici in Dražgošah.
Obstoječi kanalizacijski sistem v Železnikih se dogradi s kanalizacijo v Rudnem, ter priključi na ČN Železniki.
Za območje Dolenje vasi je predvidena izgradnja kanalizacijskega sistema z lastno ČN.
Prav tako se v Zalem Logu predvideva izgradnja kanalizacijskega sistema s priključitvijo na ČN Zali Log.
Za potrebe SC Črni vrh se predvideva izgradnja lastne ČN.
Za ureditveno območje naselja Dražgoše – šola (2. varstveni pas vodnega vira) je predvidena izgradnja kanalizacije s ČN.
Za območje naselja Sp. Sorica in Zg. Sorica je predvidena izgradnja kanalizacijskega sistema z lastnima ČN.
Za naselje Sp. Danje je predvidena izgradnja lastne ČN s priklopom na obstoječi kanalizacijski sistem.
Za potrebe SC Soriška planina je predvidena izgradnja lastne ČN.
Gospodarjenje z odpadki
S ciljem zagotavljanja zajemanja, predelave in odstranjevanja odpadkov, ki je prilagojeno potrebam okolja in s posebnim upoštevanjem omejevanja odpadkov, za kar je potrebno še posebej vztrajno izobraževalno delovati.
Organizirali bomo sistem ločenega zbiranja odpadkov. Prednostno bomo uredili tudi kompostarno.
Odpadke, ki jih ni možno ponovno uporabiti bomo vozili na regionalno deponijo.
Oskrba z električno energijo
Oskrba z električno energijo je zagotovljena iz obstoječe RTP 110/20 kV Železniki (DV 110 kV 1180 Okroglo – Železniki).
Za potrebe rezervnega napajanja razdelilnih trafo postaj na območju Elektro Gorenjske, je potrebno med obstoječima RTP Železniki in predvideno RTP Bohinj, zgraditi nov 2 x 110 kV daljnovod. Daljnovod bo zgrajen v trasi obstoječega 20 kV daljnovoda Železniki–Podlonk–Prtovč–Torka–Danje–Soriška planina–Nemški Rovt–Bohinjska Bistrica.
Po programu Elektro Gorenjske se bodo gradile jamborske TP v ruralnem prostoru.
Obstoječe MHE,
– MHE Sorica, Elektro Kranj, obstoječa MHE EE Gorenjske, vodotok Sora, 2. razred vodotoka,
– MHE na Davči, 920 Davča, obstoječa MHE, vodotok Davča, 2. razred vodotoka,
– MHE na Davči, Davča 2, obstoječa MHE, vodotok Davča, 3. razred vodotoka,
– MHE na Davči, Davča 1, obstoječa MHE, vodotok Farji potok, 3. razred vodotoka,
– MHE, Farji potok, obstoječa MHE, vodotok Farji potok, 3. razred vodotoka
Energetika
Predvidena je posodobitev toplarne Železniki in širitev daljinskega ogrevanja.
PTT promet
Pošte so v Selcah, Sp. Sorici, Železnikih.
Telefonski naročniki so priključeni na ATC v Železnikih.
Obramba pred visokimi vodami
Poleg ukrepov za zmanjšanje onesnaženosti Selške Sore in njenih pritokov (ureditev kanalizacije) in rednega čiščenja strug, bodo potrebne vodnogospodarske ureditve območij kjer vodotoki poplavljajo.
Pokopališča
Na sedanjih lokacijah UZ bomo širili in urejali pokopališča v Železnikih, Selcah, Zalem Logu, Sp. Sorici, Dražgošah in Davči.
Kmetijstvo in gozdarstvo
Raba površin v odprtem prostoru je prav tako pomembna in bistveni del usmeritev razvoja občine. Pri tem je temeljna usmeritev varstvo najboljših kmetijskih zemljišč in varstvo najboljših pašniških površin pred zaraščanjem, nadalje varstvo vodnih virov, sanacija vsled eksploatacij mineralnih surovin in drugih posegov v prostor.
Podpirali bomo kmetijstvo s ciljem ohranjanja in pospeševanja gospodarjenja tradicionalnih kulturnih krajin ter kraju primernega in okolju znosnega kmetijstva v splošnem interesu.
Pri tem bomo upoštevali otežene gospodarske pogoje v hribovitem delu.
Kmetijska zemljišča
Kmetijska izraba prostora še posebej tistega v dolinah, je v bližini večjih naselij v nenehnih konfliktih z drugimi rabami. V prvi vrsti je treba varovati vse kmetijske površine, opredeljene kot najkvalitetnejša kmetijska zemljišča, ki so primerna za intenzivno kmetijsko proizvodnjo.
Za izboljševanje kmetijskih zemljišč predvidevamo naslednje posege
Agromelioracije – hribovite so predvidene na lokacijah Dajnarske planine in Blegoša.
Hribovske agromelioracije se glede na ugotovljene potrebe lahko izvajajo na celotnem območju občine na najkvalitetnejših in ostalih kmetijskih zemljiščih.
Komasacije
Komasacije so predvidene na območju Studenska polja, v skupni površini 23 ha.
Gozdovi
Gozdna zemljišča zajemajo pretežni del območja občine, t.j. 13.022 ha oziroma 79% celotne površine. Večina gozdnih zemljišč ima lesnoproizvodno funkcijo 10.890 ha, malodonosnih gozdov je 1.578 ha, varovalnih 440 ha in gozdov s posebnim namenom 114 ha.
Gozdovi s posebnim namenom so v okviru športno rekreacijskih centrov in gozdni rezervati. V kartnem delu gradiva so posebej prikazani obstoječi in predlagani varovalni gozdovi.
Z gozdovi bo potrebno, skladno z zakonom o gozdovih, gospodariti tako, da se zagotovijo trajno ohranjevanje in izboljšanje gospodarskih in splošno koristnih funkcij gozdov. Skladno s sprejetimi smernicami se bodo varovali predvsem gozdovi z varovalno, lesnoproizvodno in rekreacijsko funkcijo, gozdove slabših kvalitet bo možno namenjati tudi za potrebe bodoče poselitve. Dolgoročno bo potrebno postopno dograjevati gozdne komunikacije ter z intenzvno nego izboljšati malodonosne gozdove.
Kot dopolnitev prostorskega dela dolgoročnega plana Občine Železniki bo potrebno zagotoviti izdelavo usklajene bilance rabe površin, predvsem podrobnejša opredelitev območij zaraščanja in njihovo dolgoročno namembnost.
Eksploatacija kamnitih agregatov
Črpanje kamnitih agregatov moramo omejiti predvsem na urejene peskokope in kamnolome, pri opredelitvi lokacij in črpanja pa je prednostnega pomena varovanje vodnih virov, naravne in kulturne dediščine ter varovalnih gozdov.
Vsa obstoječa območja eksploatacije mineralnih agregatov, je potrebno sanirati skladno s tehničnimi pogoji biološke sanacije.
V Občini Železniki bo možna eksploatacija v kamnolomih oziroma peskokopih po pogojih, ki jih bodo določali tehnični in pogoji biološke sanacije:
3. Sorica križišče – sanacija in zaprtje (Č-1)
4. Davča Kotlje – eksploatacija (Č-2)
5. Davča Zala – sanacija in postopno zaprtje (Č-3)
6. Potok Božič – eksploatacija (Č-4)
7. Martinj vrh – Benedičič – eksploatacija (Č-5)
8. Miklavž Prevc – eksploatacija (Č-6)
9. Jelovica Bešter – eksploatacija (Č-7)
10. Zabrekve Pogačnik – eksploatacija (Č-8)
Sanacija degradiranih območij je obvezna za vse uporabnike.
Na lokacijah pritokov Selške Sore bomo skladno s pogoji naravovarstvenikov čistili prodišča.
Varstvo okolja
Odgovornejši odnos do okolja bo eno temeljnih vprašanj razvoja občine, od katerega reševanje bo odvisen celoten razvoj.
Vodili bomo razvoj energetsko in surovinsko varčnih čistih in tihih tehnologij. Vsi posegi bodo ocenjeni s stališča vpliva na okolje. Zagotovili bomo stalne meritve onesnaževanja okolja in dosledno izvajanje sanacijskih programov, ki jih bodo morali pripraviti vsi onesnaževalci.
Z usmerjanjem urbanega razvoja bomo ohranjali kar čimbolj prvobitno naravno okolje in skladno s sprejetimi smernicami posvečali temu vso skrb in najmanj 2% ustvarjenega družbenega proizvoda. Naravno okolje je v večji meri ogroženo predvsem v pogledu onesnaževanja ozračja, tal in vode. Delno je posledica hitre urbanizacije tudi zmanjšanje kvalitete prostorskega vidika okolja, zato bo potrebno v bodoče načrtovati gradnjo, ki ne bo prizadela ambientalnih vrednosti okolja in naravne dediščine. Varovati bo potrebno boljša kmetijska zemljišča,
– odvajanje in čiščenje odpadnih voda bomo prioritetno reševali z izgradnjo kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav. Pristopili bomo k ločenemu zbiranju komunalnih odpadkov in izgradnji ustrezne komunalne deponije, posvečali bomo pozornost tudi posebnim odpadkom v občini. Raziskave vodnih virov in perspektivna oskrba s kvalitetno vodo ima prednost pred ostalo rabo prostora, melioracije na perspektivnih vodozbirnih območjih bodo izvajane v obsegu, ki ne bo vplival na slabšanje kvalitete talnih voda,
– posebno pozornost bo potrebno nameniti stalnemu nadzoru varovanja okolja v krajinskih parkih Davča in Ratitovec ter naravnem rezervatu Ledine na Jelovici,
– z vidika očuvanja krajine in vrednot naravne in kulturne dediščine je potrebno dosledno načrtno izvajati vse posege v prostor skladno s sprejetimi dokumenti, izvajati sanacije in zavarovati pomembnejša območja naravne in kulturne dediščine, še posebej območja, predlagana za krajinske parke.

Obvezna izhodišča iz dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje od leta 1986-2000, dopolnjenega 1989, 1990, 1995,
– Kmetijstvo
najkvalitetnejša kmetijska zemljišča (A območje),
– Gozdarstvo
varovalni gozdovi,
– Naravna dediščina
krajinski park Porezen – Davča
krajinski park Ratitovec
naravni rezervat Ledine na Jelovici,
– Kulturna dediščina
Dražgoše, Podlonk, Potok, Železniki,
– Cestno omrežje
regionalna cesta Petrovo brdo–Podrošt
regionalna cesta Podrošt–Češnjica
regionalna cesta Češnjica–smer Škofja Loka
regionalna cesta Rudno–iz smeri Krope
regionalna cesta Rudno–Rovtarica
regionalna cesta Rudno–Češnjica
regionalna cesta Vresje–Sorica
regionalna cesta Sorica–Petrovo Brdo
regionalna cesta Sorica–Podrošt,
– Kolesarsko omrežje
regionalna kolesarska povezava Soriška planina – Petrovo Brdo,
– Elektroenergetsko omrežje
DV 110 kV 1180 Okroglo–Železniki
9 RTP 110/20 kV Železniki,
– Naftno in plinovodno omrežje
mag. plinovod (tranzitni) Koper–Mojstrana
mag. plinovod odcep Kranj–Škofja Loka
Družbeni plan Občine Škofja Loka za obdobje 1986–1990 se spremeni in dopolni tako, da glasi:

Srednjeročni plan Občine Škofja Loka za obdobje 1986–2000 za območje Občine Železniki.
1. Prostorske sestavine družbenega plana
1.1. Cilji in usmeritve v zvezi z urejanjem prostora in varstvom okolja
Temeljni cilji, ki jih moramo doseči z načrtnim urejanjem prostora in varstvom okolja so:
– smotrna organizacija dejavnosti v prostoru in raba prostora,
– varovanje naravnih virov, naravnih in ustvarjenih vrednot,
– varovanje in izboljšanje človekovega okolja; dolgoročni plan občine, ki vsebuje usmeritve za uresničevanje teh ciljev, je osnovno vodilo za opredelitev posegov v prostor in za njegovo urejanje.
(1) Sprejeta zasnova poselitve in izhodišče za usmerjanje novih dejavnosti in za širitev sedanjih zmogljivosti,
– razvoj naselij bomo usmerjali na površine, ki so v ta namen opredeljene v dolgoročnem planu,
– učinkovito komunalno in stanovanjsko gospodarstvo bomo zagotovili z večjo koncentracijo stanovanj in delovnih mest v naseljih, ki so komunalno vsaj delno že opremljena,
– trend stihijskega poseljevanja v dobro dostopnih naseljih bomo ustavili z doslednim izvajanjem urbanistične, zemljiščne in komunalne politike,
– v ruralnih in pretežno ruralnih naseljih bomo razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenjali gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev,
– zagotovitev poseljenosti v hribovitih območjih bomo dosegli z zavestnimi ukrepi kot so dobra cestna in prometna povezanost, osnovni komunalni standard in bližina osnovnega izobraževanja.
(2) Globalna namenska raba površin in usmeritve za njeno preobrazbo so določene z dolgoročnim planom. Pri vseh posegih v prostor, ki so vezani na spremembo namenske rabe zemljišč bomo dosledno upoštevali usklajen razvoj vseh dejavnosti v prostoru,
– varovanje vodnih virov je prednostnega pomena pri namenski rabi površin in urejanju prostora, zato zahteva poleg doslednega upoštevanja režimov varstvenih območij tudi stalno spremljanje možnih vplivov iz širšega območja,
– učinkovito gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči in z gozdom bo mogoče ne samo z uskladitvijo namenske rabe površin, temveč predvsem z uresničevanjem dolgoročnih razvojnih programov in z razvojem sistema poselitve, ki bo zagotavljal aktiviranje vsega prostora,
– črpanje kamnitih agregatov moramo omejiti predvsem na urejene peskokope in kamnolome, pri opredelitvi lokacij in načina črpanja pa je prednostnega pomena varovanje vodnih virov, naravne in kulturne dediščine ter varovanih gozdov. Sanacija degradiranih območij je obvezna za vse uporabnike,
– naravno in kulturno dediščino moramo vključiti v celovito urejanje prostora. Pri tem moramo preseči današnji predvsem konzervatorski pristop ter povezati interese družbenega in gospodarskega razvoja s potrebami po njeni ohranitvi in vzdrževanju,
– naravne razmere s krajinsko pestrostjo in bogato dediščino moramo bolje izkoristiti pri razvijanju turizma ter za rekreacijske potrebe prebivalcev občine in širšega zaledja.
(3) Izboljšanje in varovanje okolja mora biti učinkovita kurativna in preventivna dejavnost, ki mora biti povezana predvsem z naslednjimi nalogami:
– primerna razmestitev in izbor proizvodnih in drugih dejavnosti v prostoru,
– razvoj tehnologije čiščenja onesnaženja, ki nastaja v proizvodnih procesih,
– načrtno vlaganje v čistilne naprave in v izgradnjo kanalizacijskega omrežja,
– organizirano zbiranje in ravnanje z odpadki,
– pravočasna presoja vplivov posameznih posegov v prostor,
– ustrezna organizacija prometa in drugih dejavnosti, ki povzročajo hrup in onesnaževanje.
(4) Na podlagi določil dolgoročnega plana bomo sprejeli prostorske izvedbene akte kot podlago za operativno uresničevanje dogovorjenih nalog.
Vse predvidene investicije, ki še niso podrobno preverjene v fazi vključevanja v planske akte, bomo preverili ob izdelavi prostorskih izvedbenih aktov.
Pri urejanju naselij bo v obdobju 1996–2000 poudarek na zapolnitvah in kvalitetnemu urejanju pretežno že pozidanih območij, zato moramo naseljem in delom naselij, kjer bo prevladovala prenova in nadomestna gradnja posvetiti enako urejevalsko pozornost kot urejanju novih območij.
Podrobne strokovne presoje in sprejetje ustreznih prostorskih izvedbenih aktov moramo zagotoviti tudi za posege v prostor izven naselij: črpanju kamnitih agregatov, urejanju odlagališč odpadkov, izgradnji zadrževalnikov, urejanju vodotokov.
1.2. Prostorska organizacija dejavnosti in namenska raba prostora v območjih, kjer so predvidene naloge v zvezi z urejanjem prostora.
Organizacija dejavnosti v prostoru, sprememba namembnosti prostora in določila za izvajanje nalog v planskem obdobju 1996–2000 temeljijo na usmeritvah dolgoročnega plana.
Vsi planirani posegi v prostor in naloge v zvezi z urejanjem prostora so v tekstualnem delu plana prikazani po planskih conah, planskih celotah in ureditvenih območjih, opredeljenih v dolgoročnem planu občine. Obodna razmejitev območij, v katerih se bodo izvajali posegi, je prikazana v kartografski dokumentaciji.
Gradnja posameznih objektov (zapolnitve) v ureditvenih območjih UZ bo opredeljena z določili PUP in LD.
Za območja z razpršeno gradnjo so v kartografskem delu plana označena obstoječa stavbna zemljišča. Ta naselja so prednostno namenjena razvoju in obnovi kmečkih in polkmečkih gospodarstev. Gradnja in obnova je mogoča na obstoječih stavbnih zemljiščih ali na mejnih parcelah, če ni v nasprotju z omejitvami, ki so prikazane v kartografskem delu plana.
Dopolnilna gradnja v Dolenji vasi, Dražgošah, Sp. Danjah, Sorici in Zalem Logu bo možna po izgradnji čistilnih naprav.
1.2.2. Centralne dejavnosti
Ob omejenih materialnih možnostih je v tem planskem obdobju prednostnega pomena pomoč potencialnim zasebnim vlagateljem v centralne dejavnosti.
Za območje obrtno stanovanjskih con je predvidena izdelava zazidalnih načrtov po izgradnji kanalizacijskih sistemov s priključitvijo na ČN.
1.2.3. Proizvodne in servisne dejavnosti
Razvoj proizvodnih dejavnosti bo v obdobju 1990–2000 usmerjen predvsem v širitev in tehnološko izboljšavo sedanjih proizvodnih organizacij in sicer pretežno na sedanjih zemljiščih podjetij.
1.2.4. Kmetijske površine
Učinkovito gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči bo možno ne samo z uskladitvijo namenske rabe površin, temveč predvsem z uresničevanjem dolgoročnih razvojnih programov in z razvojem sistema poselitve, ki bo zagotavljal aktiviranje vsega prostora.
1.2.5. Gozdne površine
Gospodarske gozdove bomo izkoriščali in urejali na podlagi veljavnih gozdnogospodarskih načrtov.
Upoštevali bomo omejene pogoje gospodarjenja v varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim pomenom, ki so opredeljeni v dolgoročnem planu.
Za območja zaraščanja, katera se bodo namensko opredelila za gozdarstvo bo Zavod za gozdove pripravil programe vlaganja v pospešeno vključevanje teh območij v gozdno proizvodnjo.
1.2.6. Območja za pridobivanje mineralnih surovin
Pridobivanje kamnitih agregatov predvsem pa sanacijo izkoriščenih površin bomo zagotovili na podlagi izdelanih izvedbenih aktov v območju kamnolomov Sorica, Kotlje–Davča, Zala–Davča, Božič–Potok, Benedičič–Martinj vrh, Prevc–Miklavž, Bešter–Jelovica, Pogačnik–Zabrekve
1.3. Naloge v zvezi z urejanjem prostora
1.3.1 Izdelava prostorskih planskih in izvedbenih aktov
V obdobju do leta 2000 bomo dopolnili prostorske planske akte in izvedbene akte.
Realizacija nalog v zvezi z urejanjem prostora zahteva pripravo in sprejem ustreznih PIN za vsa območja, kjer so predvideni pomembnejši posegi v prostor razen za območja, za katera obstajajo veljavni (PIN).
Sprejeti PIN do leta 1996 in usklajeni z DP in SP 1996–2000:
– odlok o UN Tehtnica (ur. v. Gor. št. 12/86),
– odlok o ZN šola in vrtec v Selcih (ur. v. Gor. št. 19/79),
– odlok o ZN rekreacijsko-turističnega centra Soriška planina (ur. v. Gor. št. 17/83),
– odlok o ZN center Železnikov z območji (ur. v. Gor. št. 27/79) razen z območji PC2 in PC3,
– odlok o ZN Log – Kolnik (ur. v. Gor. št. 21/88)
Za PIN-e, ki se bodo izdelali in sprejeli v tem planskem obdobju bomo PZ (programske zasnove) sprejemali sočasno z PIN-i.
Dinamika in zaporednosti izdelave PZ in PIN bo opredeljena v programu, ki ga sprejema Občinski svet občine Železniki. V programu bo določen tudi obseg in dinamika priprave geodetskih in drugih podlog in način financiranja izdelave PIN.
Izdelava PIN je predvidena za naslednja območja:
– stanovanjska cona v Dašnici III,
– stanovanjska cona v Dolenji vasi,
– ŠR Davča,
– ŠR center Soriška planina
Za celotno območje občine in naselja oziroma dele naselij, za katere se ne bodo izdelali PIN, oziroma se bodo obstoječi PIN-i ukinili, bomo zagotovili pripravo in sprejem PUP.
1.3.2. Usmeritve za pripravo prostorskih izvedbenih aktov
Pri pripravi PIA bomo upoštevali naslednje usmeritve:
– podrobno bomo razčlenili namensko rabo skladno s planirano organizacijo dejavnosti na posameznem območju; pri tem bomo zavarovali lokacije za objekte in naprave širšega družbenega pomena, ki se bodo gradili v kasnejših fazah,
– izboljšali bomo sedanje in uredili nove prometne ureditve in povezave, ki bodo omogočale varen promet in v največji možni meri zaščito okolja pred hrupom,
– zmanjšali bomo komunalne probleme z načrtovanjem komunalnega omrežja in naprav, ki ga bo mogoče postopoma izgrajevati in izboljševati,
– upoštevali bomo vsa v dolgoročnem planu opredeljena varstvena in zavarovana območja ter usmeritve o možnih posegih in ureditvah na teh območjih:
– upoštevali bomo omejitve, opredeljene v odloku o varstvu vodnih virov,
– pooblaščena organizacija za varstvo narave in kulturne dediščine je dolžna pravočasno pripraviti smernice in pogoje za aktivno varovanje dediščine,
– prednostno bomo pripravili načrte sanacij degradacije okolja in škodljivih vplivov v varovanih območjih,
– pri urbanističnem načrtovanju in ureditvah bomo poleg funkcionalnih vidikov enakovredno upoštevali merila za oblikovanje kulturnega in humanega bivalnega ter delovnega okolja, pri tem bomo urejevalsko pozornost enakovredno posvečali urbanim in ruralnim naseljem,
– pri urejanju krajine bomo poleg funkcionalnih vidikov enakovredno upoštevali ohranitev značilne krajinske podobe ter ekološkega ravnotežja:
– za vse peskokope in kamnolome se izdelajo rudarski načrti; sanacija se izvaja sočasno z eksploatacijo,
– ureditveni načrti in sprotna sanacija se izvaja tudi na vseh odlagališčih,
– pri melioracijskih posegih je potrebno paziti na kompleksno ovrednotenje s krajinskega in ekološkega vidika; skladno z ugotovljeno problematiko se po potrebi izdela Uradni N,
– pri urejanju vodotokov je treba uskladiti akcije vodnega gospodarstva, kmetijstva, ribištva in krajinskega varstva, prednost pred gradnjo kanalov naj ima povečanje kapacitete rečne struge in ohranjanje obrečne vegetacije,
– oblikovalno pozornost bomo posvečali tudi vključevanju naselij v kulturno krajino, predvsem oblikovanju robov naselij (arhitektonski in krajinski vidik),
– preverili bomo vse oblike ogroženosti prebivalcev ter materialnih dobrin ter vključili v PIA določila v zvezi z gradnjo, tehničnimi in obrambno zaščitnimi ukrepi na obravnavanem območju.
1.3.3. Usmeritve za urejanje posameznih območij
Odprt prostor in posamezna naselja bomo urejali skladno z zasnovo posameznih krajinskih sistemov,
– pospeševali bomo aktiviranje vseh primarnih proizvodnih potencialov v prostoru, ter selektivno vnašanje neagrarnih funkcij za pridobitev novih razvojnih možnostih in kakovosti,
– razmerje med primarnimi in urbanimi dejavnostmi bomo razvijali tako na ravni posameznih naselij kot programskih zasnov v smeri komplementarnega prepleta dejavnosti in njihove ekološko skladne vgraditve v krajino,
– razvoj poselitvenih zasnov, posameznih naselij in spremljajočih dejavnosti bomo usmerjali skladno z merili posameznega kulturnega krajinskega sistema,
– nedopustna je gradnja novih objektov nekmečkih prebivalcev na zavrtnicah posameznih kmetij, pač pa je potrebno za nekmečko prebivalstvo najti primerne lokacije izven ali na zunanjem robu vaškega ozemlja,
– v območjih, kjer bi širitev gradbenih površin predstavljala potencialni higienski ali komunalni problem, ali kjer že obstoječe gradnje predstavljajo tak problem, ni mogoče graditi, dokler se stanja ne sanira.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.