Na podlagi 17. člena statuta Občine Metlika (Uradni list RS, št. 41/95) in v skladu z določbami zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 70/97 in 10/98) je Občinski svet občine Metlika na seji dne 1. 10. 1998 sprejel

V statutu Občine Metlika (Uradni list RS, št. 41/95) se v celoti spremeni 1. člen in glasi:
Območje Občine Metlika obsega območja naslednjih krajevnih skupnosti z naselji:
Krajevna skupnost Božakovo: Božakovo, Rakovec, Želebej.
Krajevna skupnost Dobravice: Dolnje Dobravice, Geršiči, Gornje Dobravice, Krivoglavice.
Krajevna skupnost Drašiči: Drašiči, Kamenica, Krmačina, Vidošiči, Železniki.
Krajevna skupnost Grabrovec: Grabrovec.
Krajevna skupnost Gradac: Gradac, Klošter, Okljuka.
Krajevna skupnost Jugorje: Božič vrh, Jugorje pri Metliki, Mačkovec pri Suhorju, Sela pri Jugorju, Škemljevec.
Krajevna skupnost Lokvica: Dolnja Lokvica, Gornja Lokvica, Trnovec.
Mestna skupnost Metlika: Metlika, Križevska vas.
Krajevna skupnost Podzemelj: Boginja vas, Boršt, Grm pri Podzemlju, Kapljišče, Krasinec, Mlake, Otok, Podzemelj, Prilozje, Primostek, Škrilje, Zemelj.
Krajevna skupnost Radovica: Bojanja vas, Krašnji vrh, Radoši, Radovica.
Krajevna skupnost Rosalnice: Čurile, Radoviči, Rosalnice, Svržaki.
Krajevna skupnost Slamna vas: Boldraž, Slamna vas.
Krajevna skupnost Suhor: Bereča vas, Brezovica pri Metliki, Bušinja vas, Dole, Dolnji Suhor pri Metliki, Drage, Dragomlja vas, Gornji Suhor pri Metliki, Hrast pri Jugorju, Malo Lešče, Ravnace.

Spremeni se 6. člen tako, da glasi:
Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava. Mestna skupnost ima status krajevne skupnosti.

Za 6. členom se doda nov 6.a člen, ki glasi:
Občinski svet lahko s spremembo statuta ukine ožji del občine ali spremeni njeno območje. Sprememba statuta, s katero se ukine ožji del občine oziroma spremeni njegovo območje, lahko začne veljati šele po izteku mandata sveta ožjega dela občine.
Pobudo za ustanovitev ožjih delov občine ali za spremembo njihovih območij lahko poda zbor občanov, ob podpori najmanj 10% volilnih upravičencev s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti oziroma njenem delu, ki obsega območja posameznih naselij, katera želijo spremembo.
Pobuda iz drugega odstavka tega člena je lahko pod enakimi pogoji podana s podpisi volilnih upravičencev na posebnem obrazcu.
Pobudo iz drugega in tretjega odstavka tega člena mora občinski svet obvezno obravnavati.
Pred ustanovitvijo ožjih delov občine ali pred spremembo njihovih območij, mora občinski svet na zborih občanov ali na referendumu ugotoviti interes prebivalcev posameznih območij v občini, kjer naj bi bili ustanovljeni ožji deli občine.
Ugotavljanje interesa se nanaša na ime in območje ožjega dela občine.

V 10. členu se črta druga alinea 7. točke.

V deseti alinei 17. člena se beseda “voli” nadomesti z besedo “imenuje”.

40. člen se spremeni tako, da glasi:
Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. V okviru svoje pristojnosti nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja pristojnih organov, organov in organizacij porabnikov občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim javnim premoženjem ter ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe proračunskih sredstev.
Naloge nadzornega odbora iz pristojnosti določenih v prvih dveh alineah prvega odstavka tega člena so:
– preverjanje skladnosti proračuna občine z zakoni, drugimi predpisi s področja javnih financ, odloki, programi in sklepi občinskega sveta,
– preverjanje skladnosti zaključnega računa s proračunom in odločitvami občinskega sveta,
– preverjanje skladnosti finančnih načrtov ožjih delov občine ter uporabnikov proračunskih sredstev,
– periodično preverjanje pravilnosti in pravočasnosti nalog izvrševanja občinskega proračuna,
– redno preverjanje pravilnosti in gospodarnosti razpolaganja z občinskim premoženjem.
Naloge nadzornega odbora iz pristojnosti določenih v tretji alinei prvega odstavka tega člena so:
– proučevanje finančnih in obligacijskih listin, ki nastajajo ob porabi sredstev,
– ugotavljanje skladnosti ravnanja s pravnimi predpisi in določenimi nameni,
– izdelava nadzorstvenega zapisnika in poročila,
– proučevanje pripomb strank v postopkih nadzora,
– obveščanje pristojnih organov občine in predlaganje ukrepov iz njihove pristojnosti,
– prijavljanje suma storitve prekrška ali kaznivega dejanja.”

Za 40. členom se dodata nova 40.a in 40.b člen, ki glasita:

Nadzorni odbor po izvedenem postopku nadzora izdela poročilo, ki ga posreduje občinskemu pristojnemu organu in osebi pri kateri je opravil nadzor.
Nadzorni odbor je dolžan podati občinskemu svetu poročilo o opravljenem nadzoru zaključnega računa proračuna najkasneje deset dni pred sejo občinskega sveta, na kateri se le-ta obravnava in zagotoviti svojega predstavnika na seji občinskega sveta.
Občinski organi so dolžni spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi storiti vse za zagotovitev spoštovanja ugotovitev nadzornega odbora.”

Nadzorni odbor mora zagotoviti javnost svojega dela, pri tem pa spoštovati uradne in poslovne skrivnosti ter dostojanstvo nadzorovanih, dobro ime ter integriteto posameznikov.
Nadzorni odbor sme o svojem delu obvestiti javnost po dokončnosti poročila iz 40.a člena. Poročilo nadzornega odbora postane dokončno, ko je nadzorni odbor poročilo, vročeno nadzorovani osebi v pripombe in odgovor, ponovno obravnaval in izdelal dokončno poročilo s priporočili in predlogi ter ga predložil občinskemu svetu, županu in organom porabnikov sredstev občinskega proračuna.

V tretjem odstavku 41. člena se črta besedilo “zainteresiranih organizacij v občini in občanov”, vejica pa se nadomesti s piko.
Črta se drugi in četrti odstavek 41. člena.

Za 41. členom se dodajo novi 41.a, 41.b, 41.c, 41.č, 41.d in 41.f člen, ki glasijo:

Člani nadzornega odbora opravljajo svoje naloge neprofesionalno.
Za člana nadzornega odbora je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje temeljne pogoje strokovnosti in pozna finančno-računovodske predpise.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, tajnik občine, delavci občinske uprave, člani svetov krajevnih skupnosti in člani poslovodstev organizacij, ki so porabniki proračunskih sredstev.

Člane nadzornega odbora imenuje in razrešuje občinski svet. Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora.
Razlogi razrešitve so:
– izguba volilne pravice,
– trajna nezmožnost za opravljanje nalog člana nadzornega odbora,
– pravnomočna obsodilna sodba na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,
– neprenehanje opravljanja nezdružljivosti funkcije v treh mesecih po imenovanju,
– začetek opravljanja nezdružljive funkcije,
– odstop.

Iz obravnave posamezne zadeve mora biti izločen član nadzornega odbora, ki je v sorodstvenem razmerju z odgovornimi osebami, oziroma ima delavnopravne ali pogodbene odnose z nadzorovano osebo.
O izločitvi iz prvega odstavka tega člena odloči nadzorni odbor s sklepom, ki je sestavni del poročila.

Konstitutivno sejo nadzornega odbora skliče predsednik občinskega sveta.
Na konstitutivni seji nadzorni odbor imenuje predsednika.
Predsednik nadzornega odbora lahko za opravljanje posameznih nalog ali za nadomeščanje v času svoje odsotnosti pooblasti drugega člana nadzornega odbora.

Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava. Posamezne posebne strokovne naloge lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem podpiše župan.
Strokovna pomoč župana obsega predvsem tekoče obveščanje nadzornega odbora:
– o premoženjskopravnem in finančnem poslovanju občine,
– o aktih občinskega sveta in župana,
– sklepanju pogodb.
Administrativna pomoč občinske uprave obsega predvsem:
– skrb za pripravo gradiva,
– predložitev dokumentacije,
– vodenje zapisnikov in izdelava pisnih odpravkov sklepov, poročil,
– tehnično izvedbo nadzorovanj organov in organizacij porabnikov občinskega proračuna.

Podrobnejšo organizacijo dela nadzorni organ določi s poslovnikom.

Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu, v sredstvih za delo občinskih organov in občinske uprave.

V tretjem odstavku 43. člena se doda nov stavek, ki glasi:

“Način izvolitve članov sveta krajevnih skupnosti določa zakon o lokalnih volitvah.”

V 43. členu se doda nov peti odstavek, ki glasi:
Število članov sveta novoustanovljene posamezne krajevne skupnosti določi občinski svet s sklepom.

V 48. členu se doda nov tretji odstavek, ki glasi:
Krajevna skupnost se ne sme zadolževati. Finančni načrt, ki je vezan na proračun občine in prihodke iz drugih virov, je sestavni del občinskega proračuna. Vsi prihodki in odhodki krajevnih skupnosti so sestavni del občinskega proračuna.

Za 48. členom se dodata nova 48.a in 48.b člen, ki glasita:

Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v okviru nalog določenih z zakonom in s tem statutom.
Pravni posli, ki jih sklepa krajevna skupnost nad vrednostjo, ki presega četrtino finančnega načrta krajevne skupnosti za tekoče leto, so veljavni le ob soglasju župana.

Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.
Za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno odgovarja občina.
Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, njene pravice in obveznosti preidejo na občino oziroma na nove ožje dele občine z lastnostjo pravne osebe, ki nastanejo z razdružitvijo ali pa z združitvijo prejšnjih ožjih delov občine.

V celoti se spremeni 58. člen in glasi:
Predstojnik občinske uprave je župan.
Za neposredno izvajanje nalog občinske uprave skrbi tajnik občine, ki ga imenuje in razrešuje župan. Tajnik je za svoje delo odgovoren županu.

V 59. členu se črta beseda “lahko”.

Črta se 61. člen statuta.

V 62. členu se za besedo opravljajo vstavita besedi “tajnik občine”.

V začetku prvega in drugega odstavka 66. člena se beseda “župan” nadomesti z besedo “tajnik”.

V celoti se spremeni 69. člen in glasi:
O izločitvi župana ali tajnika občine odloča občinski svet.
O izločitvi uradne osebe odloča tajnik.

Za 69. členom se doda nov 69.a člen, ki glasi:
Občina se lahko odloči, da ustanovi enega ali več organov skupne občinske uprave.
Organ skupne občinske uprave je ustanovljen, ko splošni akt o njegovi ustanovitvi, na skupen predlog županov občin, sprejmejo občinski sveti.

Določba 13. člena sprememb in dopolnitev statuta Občine Metlika začne veljati s konstituiranjem novih občinskih organov po rednih volitvah v letu 1998.

Te spremembe začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.