Na podlagi določil 60. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 15/91-I), 3. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91, 13/93 in 66/93), 19. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, odl. US, Uradni list RS, št. 44/95, 1/96) ter druge alinee 26. člena statuta Občine Jesenice (Uradni list RS, št. 38/95, 16/96, 37/96), je Občinski svet občine Jesenice na 27. seji dne 24. 4. 1997 sprejel

Ta odlok določa varstvene pasove vodnih virov in ukrepe za zavarovanje pitnih vod na območju Občine Jesenice pred onesnaženjem.

Pojmi imajo po tem odloku naslednji pomen:
1. Vodni vir – izvir (v nadaljnjem besedilu: vodni vir) je splošen pojem, ki obsega tudi izvirajočo vodo, žilo in kraj, kjer voda izvira.
2. Zajetje je vodovodni objekt urejen tako, da omogoča higiensko urejen in kontroliran odvzem vode.
3. Drenaža je del vodovodnega objekta – zajetja, ki je pod površino zemlje (v nadaljnjem besedilu: neposredna okolica vodnega vira, ki je v najožjem varstvenem pasu – cona 1).
4. Vodohran je vodovodni objekt, ki omogoča shranjevanje zajete pitne vode.
5. Varstveno območje je po obsegu enako padavinskemu območju; to je površina terena, s katere padavine dotekajo ali pronicajo do določenega vodnega vira.
6. Varstveni pas: na padavinskem – varstvenem območju se določijo varstveni pasovi – cone, na katerih se določijo urepi za zavarovanje podtalne vode. Možnost onesnaženja zajetega vodnega vira praviloma pada z naraščanjem oddaljenosti žarišča nevarnosti.
7. Podtalnica je voda, ki zapolnjuje pore v naplavini (prod, pesek) v potopljeni coni, ki ni kemično ali fizikalno vezana.
8. Najožji varstveni pas – Cona 1 zagotavlja tudi zaščito neposredne okolice vodnega vira pred onesnaženjem in drugimi škodljivimi vplivi.
9. Ožji varstveni pas – Cona 2; Cona 2 zagotavlja zaščito podtalnice pred onesnaženjem in ostalimi vplivi, ki so posledica človeških aktivnosti ali naprav ter so zaradi svoje bližine nevarni vodnemu zajetju.
10. Širši varstveni pas – Cona 3; Cona 3 zagotavlja zaščito podtalnice pred oddaljenimi vplivi, zlasti pred razpadajočimi ali težko razpadajočimi snovmi, nevarnimi kemičnimi in radiološkimi onesnaženji.

Sestavni del tega odloka so strokovne podlage “Zaščita vodnih virov v Občini Jesenice” (v nadaljevanju: strokovne podlage) in “Skica prostoročnih izrisov neposredne okolice vodnega vira” (v nadaljevanju: “Skice”).

Obseg varstvenih pasov ter opis možnih dejavnosti je grafično podan v strokovnih podlagah.
Meje varstvenih pasov so vrisane v katastrsko preglednih načrtih M 1: 5000 in so v prilogi tega odloka. Meje neposredne okolice vodnih virov in vodohranov so vrisane v “Skicah”.

Za vse posege v varstvene pasove, ki jih opredeljuje ta odlok morajo investitorji ali izvajalci dobiti predhodno soglasje pristojne inšpekcije in upravljalca vodovoda.

Varstveni pasovi se določajo za naslednje vodne vire:
A) Vodni viri, ki so v uporabi:
– zajetja Završnica,
– zajetja Blejska Dobrava – vaška,
– zajetje Plavški Rovt,
– zajetje Planina pod Golico,
– zajetje Prihodi,
– zajetje Koroška Bela – za bukvijo,
– zajetje Potoki,
– zajetja Ajdna,
– zajetje Rodine,
– zajetje Mlake,
– zajetja Pejce,
– zajetje Resman,
– zajetja Ukova,
– zajetje Urbas,
– izvir Mili potok,
– zajetja Peričnik (na območju Občine Kranjska Gora),
– zajetje Kočna (na območju Občine Bled).
B) Rezervni vodni viri:
– zajetja Žirovnica,
– zajetje Selo,
– zajetja Hrušica,
– zajetje Vidic,
– zajetje Žvab,
– črpališče Lipce,
– zajetje Kalvarija,
– vodnjak Ledarna,
– zajetje Smokuč.
C) Perspektivni vodni viri:
– izvir pod Hruščansko planino,
– izviri v Medjem dolu,
– izvir Menten,
– izvir med dolino Bela in Ukova.
Za zajetji Peričnik in Kočna ureja premoženjsko-pravna razmerja Občina Jesenice na podlagi določb 8. člena tega odloka.

Varstvena območja vodnih virov so razdeljena na:
– najožji varstveni pas – Cona 1,
– ožji varstveni pas – Cona 2,
– širši varstveni pas – Cona 3.

Občina Jesenice je v skladu z določbami tega odloka dolžna urediti premoženjsko pravne zadeve z lastniki zemljišč, ki so v varstvenih pasovih.
Zemljišča, ki so v strokovnih podlagah in skicah znotraj območja neposredne okolice vodnega vira (Cona 1), Občina Jesenice pridobi v svojo last in posest. Na preostalem območju Cone 1, ožjem (Cona 2) in širšem varstvenem pasu (Cona 3) so se lastniki in uporabniki nepremičnin dolžni ravnati in delovati v skladu z varstvenim režimom in ukrepi, ki so za posamezen varstveni pas določeni s tem odlokom.
Lastnikom ali uporabnikom nepremičnin, ki so na območju varstvenih pasov, se zaradi izpada oziroma zmanjšanja dohodka, druge škode ali izgube ali povzročitev povečanih oziroma dodatnih stroškov, ki so posledica omejitev in prepovedi navedenih v členu 11. do 19. tega odloka, prizna odškodnina ali drugo nadomestilo.
Nadomestilo oziroma odškodnina se določi lastniku ali uporabniku nepremičnine na podlagi cenilnega elaborata sodnega cenilca in izvedenca ustrezne stroke.

Za sanacijo obstoječega stanja v varstvenih pasovih virov pitne vode upravljalci vodooskrbnih objektov predlagajo sanacijske programe. Sanacijski programi morajo biti izdelani v 1 letu po sprejemu tega odloka.
Na podlagi sanacijskih programov Komunalna direkcija občine Jesenice sprejme sanacijske ukrepe, za katere mora biti predvidena dinamika reševanja, koncept financiranja in obveznosti onesnaževalcev.

Varstveni ukrepi se seštevajo. Vsi ukrepi, ki veljajo za določen varstveni pas – Cona 3, veljajo tudi za oba znotraj ležeča pasova Cona 2 in 1.

Neposredna okolica vodnega vira znotraj Cone 1 je namenjena za zaščito podtalnice in drenaže vodnega vira za oskrbo prebivalcev s pitno vodo. V neposredni okolici vira je prepovedan vsak poseg v prostor ter opravljanje kakršnekoli dejavnosti, razen vzdrževanja objektov za vodooskrbo. Neposredne okolice vodnih virov morajo biti ograjene in hortikulturno urejene. Tudi vodohrani, ki niso v varstvenih pasovih morajo biti ograjeni in hortikulturno urejeni.

V najožjem varstvenem pasu je prepovedano:
1. graditi:
– proizvodne, obrtne, servisne objekte,
– energetske objekte, ki bi škodljivo vplivali na vodni vir,
– stanovanjske hiše in poslovne objekte ter gospodarska poslopja,
– magistralne in regionalne ceste,
– skladišča nafte, naftnih derivatov, nevarnih – škodljivih snovi,
– ponikalnice za odpadne vode,
– nove komunalne in čistilne naprave,
– objekte, ki zmanjšujejo količino vode vodnega vira,
– odlagališča in pretovorne postaje komunalnih in posebnih odpadkov in začasna skladišča posebnih odpadkov,
– nova pokopališča;
2. izvajati:
– tranzitni promet nevarnih in škodljivih snovi, ki so navedene v predpisih o prevozu nevarnih snovi,
– nevarnih snovi po nezaščitenih cestah oziroma prometnicah,
– izkop gramoza ob in iz vodotokov in v novih gramoznicah,
– spremembo namembnosti in dejavnost objektov, če se s tem povečuje nevarnost za vodni vir,
– povečavo črpanja tehnološke vode iz vodnjakov izven vodovodnega sistema,
– vleko lesa, če ni predhodno dogovorjeno z upravljalcem vodovoda o načinu spravila lesa,
– miniranje in izravnavo terena;
3. uporabljati:
– sredstva za varstvo rastlin, organska in mineralna gnojila, ki vsebujejo snovi, ki jih pitna vodna ne sme vsebovati, opredeljenih v predpisih o higienski neoporečnosti vode;
4. vgrajevati:
– toplotne črpalke – izmenjevalce na podlagi uporabe podtalnice;
5. opredeljevati:
– nova ureditvena območja naselij in širiti obstoječa;
6. odlagati:
odpadke.

V najožjem varstvenem pasu je obvezno:
1. odvajati v javno kanalizacijo fekalne in tehnološke odpadne vode samo z vodotesno izvedbeno kanalizacijo,
2. odvajati v javno kanalizacijo vode iz utrjenih prometnih in manipulacijskih površin,
3. opremiti ceste z ustrezno signalizacijo.

V najožjem varstvenem pasu je dovoljeno:
1. izvajati dejavnosti, ki služijo oskrbi s pitno vodo.

V najožjem, ožjem in širšem varstvenem pasu mora biti rekonstrukcija ceste izvedena tako, da v primeru nesreč morebitne razlite tekočine ne morejo ponikati v podtalnico.

V ožjem varstvenem pasu je prepovedano:
1. graditi:
– proizvodne, energetske, obrtne in servisne objekte, ki predstavljajo nevarnost za vir pitne vode,
– skladišča nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi, ki so večja kot 5 m3,
– nove komunalne čistilne naprave,
– odlagališča in pretovorne postaje komunalnih in posebnih odpadkov in začasna skladišča posebnih odpadkov,
– stanovanjske hiše, kjer ni zgrajena kanalizacija oziroma se ne gradi sočasno;
2. izvajati:
– izkop gramoza ob in iz vodotokov ter v novih gramoznicah, ki predstavlja nevarnost za vir pitne vode,
– sprememba namembnosti in dejavnosti objektov, če se s tem povečuje nevarnost za vodni vir,
– tranzitni promet s tekočimi naftnimi derivati in nevarnimi snovmi,
– gnojenje z naravnimi in umetnimi gnojili;
3. vzgrajevati:
– toplotne črpalke – izmenjevalce uporabne podtalnice.

V ožjem vastvenem pasu je obvezno:
1. graditi vodotesno izvedbeno kanalizacijsko omrežje in priključiti nanj vse objekte (vodotesnost mora izvajalec dokazati z atestom),
2. obvezno graditi utrjene neprepustne manipulacijske površine z odvodom meteornih voda v kanalizacijah,
3. odvajati v javno kanalizacijo odpadne in tehnološke odpadne vode,
4. sanirati obstoječa skladišča nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi, ki niso zgrajena skladno s predpisi o gradnji le-teh.

V širšem varstvenem pasu je potrebno upoštevati naslednje zahteve:
– ni dovoljena uporaba sredstev na podlagi cianovodikove kisline, fenola, krezola in drugih škodljivih snovi,
– gradnja stanovanjskih in gospodarskih zgradb je dovoljena pod pogojem, da je že zgrajena vodotesna kanalizacija ali da se gradi sočasno,
– ni dovoljena gradnja industrije, ki porabi veliko nafte in nevarnih snovi, kakor tudi večjih energetskih obratov,
– odlaganje odpadkov, obstoječa odlagališča je potrebno sanirati v roku 2 let,
– ni dovoljena gradnja ponikalnice za odpadne vode,
– ni dovoljena gradnja novih vodnjakov in povečanje črpanja iz podtalnice, izjema so javni vodovodi,
– gradbišče mora biti tako organizirano, da je onesnaževanje podtalnice onemogočeno,
– velikost skladišča nafte, tekočih derivatov in nevarnih snovi je omejena na 200 m3 v zaključeni tehnološki celoti in na 25 m3 za posamezne rezervoarje.

Znotraj varstvenih pasov je dovoljeno prevažati nevarne snovi s predpisano največjo hitrostjo.

Ožji in širši varstveni pasovi se označijo z opozorilnimi tablami. Table se postavijo na mejah varstvenih pasov ob cestah in poteh.
Kdor poškoduje ali odstrani opozorilne table, s tem stori prekršek.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Z denarno kaznijo najmanj 200.000 SIT se kaznuje pravna oseba ali posameznik, ki samostojno opravlja obrtno dejavnost v nasprotju z določili 5., 12., 13., 16., 17., 18., 19. člena tega odloka.

Z denarno kaznijo najmanj 50.000 SIT se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz 5., 12., 13., 16., 17., 18., 19., 20. člena tega odloka.

Za namerno povzročeno škodo na področju varstvenih pasov je pravna oseba ali posameznik dolžan v celoti poravnati stroške sanacije in stroške, ki so nastali v zvezi z izvajanjem sanacije.

Vsi lokacijski postopki v varstvenih območjih začeti pred sprejetjem tega odloka se nadaljujejo v skladu z določbami tega odloka in s pogoji zaščite, ki je predvidena v varstvenem pasu, v katerem se nahaja lokacija.

Spore vezane na določila tega odloka rešuje pristojno sodišče.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o varstvenih pasovih vodnih virov v Občini Jesenice (Uradni vestnik Gorenjske, št. 14, z dne 16. 11. 1983).

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.