Na podlagi 18. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81, 42/86 in Uradni list RS, št. 8/90 in 26/92) in 20. člena statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 34/95 in 16/96) je Občinski svet občine Žalec na 37. seji dne 29. 10. 1998 sprejel

Z namenom, da bi ohranili in zagotovili posebno družbeno varstvo naravne dediščine v Občini Žalec, razglaša Občinski svet občine Žalec naravne znamenitosti v občini Žalec, kot tiste dele, ki imajo posebno znanstveno, estetsko, kulturno in zgodovinsko vrednost.

Za naravne znamenitosti se razglasijo:
A) Naravni spomeniki – geomorfološki, hidrološki in botanični
1. Krvavica – geomorfološki površinski in podzemeljski ter botanični naravni spomenik (NS);
2. Potok Ponikvica s kraško jamo Pekel – hidrološko-geomorfološki naravni spomenik:
2.1 Izvir Ponikvice (do požiralnikov) - površinski hidrološki naravni spomenik;
2.2 Požiralniki v Lokah - površinski hidrološko-geomorfološki naravni spomenik;
2.3 Jama Pekel z dolino Peklenščice - podzemeljski geomorfološko-hidrološki naravni spomenik
3. Jama Škadovnica - podzemeljski geomorfološki naravni spomenik;
4. Jama Vetrnica - podzemeljski geomorfološko-hidrološki naravni spomenik;
5. Podgrajska jama (Podgreška jama) - podzemeljski geomorfološko-hidrološki naravni spomenik;
6. Kamnita hiša ali Bezgečeva jama - podzemeljski geomorfološko-hidrološki naravni spomenik;
7. Tajna jama - podzemeljski geomorfološko-hidrološki naravni spomenik.
B) Krajinski parki
Krajinski park Ponikovski kras.

V tem odloku razglašene naravne znamenitosti so opisane z varstveno skupino, varstvenim z režimom, varstveno namembnostjo, razvojno usmeritvijo in lokacijo – parcelnimi številkami oziroma opisom meje.
Sestavni del odloka (priloge) so tudi karte v M 1:5000 – TTN IN PKN, seznam lastnikov in parcel oziroma imetnikov pravice upravljanja ter strokovna obrazložitev (Dopolnjene strokovne osnove za razglasitev naravnih znamenitosti v Občini Žalec, št. 02-2207/1-98-MT/FR in dopolnitev, št. 02-2207/2-98), ki so na vpogled na Občini Žalec, Oddelku za okolje, prostor in komunalne zadeve.

1. Krvavica
Varstvena skupina: geomorfološki površinski in podzemeljski ter botanični naravni spomenik
Varstveni režim:
Velja varstveni režim, s katerim bo preprečeno razvrednotenje, poškodovanje ali uničenje geomorfološke površinske in podzemeljske ter botanične naravne dediščine. Tako so prepovedani naslednji posegi:
– gradbena dela (graditev vseh vrst stavb, cest in infrastrukturnih naprav);
– polaganje energetskih in komunalnih vodov v nadzemni in podzemni izvedbi;
– kopanje ali gospodarsko izkoriščanje rudnin;
– jemanje kamninskih vzorcev, vrtanje in drugi posegi;
– obiskovanje jame;
– uničevanje, poškodovanje ali odstranjevanje sigastih tvorb in drugega inventarja jame;
– kakršnokoli onesnaževanje sten in tal jame (z raznimi odpadki, podpisi ipd.);
– gradnja poti po jami in njeno osvetljevanje;
– nabiranje in odnašanje petrografskih, mineralnih in paleontoloških vzorcev;
– spreminjanje kislosti oziroma alkalnosti tal;
– odstranjevanje zemlje, ruše ali kamninske podlage, odlaganje odpadnih materialov ter izvajanje vseh vrst zemeljskih del (planiranje terena, zasipavanje depresij ipd.);
– povzročanje hrupa, vibracij ali eksplozij;
– odstranjevanje ali spreminjanje vegetacije;
– spreminjanje kulture rastišč (npr. izkrčenje drevesne ali grmovne vegetacije, pogozdovanje ipd.), zastornosti ali osončenosti rastišč;
– spreminjanje rastnega potenciala rastišč z vnosom naravnih in umetnih gnojil;
– izvajanje takšnih melioracijskih in regulacijskih del v okolici, katerih škodljive posledice bi bilo mogoče čutiti na območju naravne dediščine;
– kakršnokoli onesnaževanje površinske in talne vode na območju naravne dediščine;
– lovljenje, nabiranje, preganjanje in uničevanje živali, ki so pod posebnim varstvom;
– vznemirjanje živali, ki so pod posebnim varstvom (približevanje gnezdiščem ter prostorom, kjer se živali zadržujejo, hranijo in razmnožujejo, umetno osvetljevanje živali, njihovih gnezdišč in bivališč);
– gradnja obor za divjad;
– trganje cvetja, izkopavanje, nabiranje semen in plodov ter poškodovanje ali lomljenje rastlin, ki so pod posebnim varstvom;
– spreminjanje sestave biocenoze z naseljevanjem vrst;
– zatiranje škodljivcev s kemičnimi zaščitnimi sredstvi;
– postavljanje svetil, reklamnih in drugih tabel, znamenj ali svetlobnih napisov;
– izvajanje takšnih sprostitvenih in športnih aktivnosti, ki škodljivo vplivajo na naravno dediščino (npr. hoja izven poti, plezanje po skalnih stenah ipd.);
– vožnja z vsemi vrstami vozil izven javnih prometnic.
S soglasjem pristojne naravovarstvene službe je izjemoma mogoče:
– urediti naravno dediščino za obisk javnosti (npr. zavarovati vhod v jamo, napraviti steze in poti za obiskovalce, razgledišča, počivališča, postaviti ograje, table z obvestili in opozorili ipd.);
– posegati v vegetacijo zaradi boljše predstavitve naravne dediščine (npr. čiščenje drevja in grmovja, ki zastira pogled na objekt ipd.);
– znanstveno raziskovati naravno dediščino;
– gospodarsko izkoriščati gozd v skladu z zakonom o gozdovih;
– loviti divjad v skladu z zakonom o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč in na njegovi podlagi izdanimi predpisi ter z zakonom o gozdovih.
Varstvena namembnost: ohraniti značilne geomorfološke tvorbe in rastišča zavarovanih rastlinskih vrst.
Razvojne usmeritve: naravni spomenik naj bi služil znanstvenemu raziskovanju in vzgojno-izobraževalnemu delu, hkrati pa kot pohodniško-izletniška točka popestritvi turistične ponudbe območja.
Parcelne številke: k.o.Črni vrh, del parcele 934/13.
Meje zavarovanega območja: na severu se začne s križanjem plastnice na nadm. v. 625 m in planinske poti Tabor-Krvavica, teče po poti proti vzhodu do plastnice na nadm. v. 775 m in po njej do parcelnih meja zemljišč s parc. št. 934/14 in 914/2 (obe v k.o. Črni vrh) na jugu, se v smeri zahod-severozahod spusti na cesto s parc. št. 1230/3 (k.o. Črni vrh), zavije po njej proti severu do plastnice na nadm. v. 625 m in teče po njej proti severovzhodu do izhodiščne točke.
Kartna priloga: izsek iz kart TTN in PKN 1:5000, Celje 41 in Gornji Grad 50.
2. Potok Ponikvica s kraško jamo Pekel
2.1 Izvir Ponikvice (do požiralnikov)
Varstvena skupina: površinski hidrološki naravni spomenik.
Varstveni režim: velja varstveni režim za hidrološke naravne spomenike.
Varstvena namembnost: spomeniška ali pričevalna, vzgojno-izobraževalna in znanstveno-raziskovalna.
Razvojne usmeritve: ogledi, obiski, proučevanje ter raziskovanje brez poseganja v izvir, vodotok in njegovo ožjo okolico.
Parcelne številke: k.o. Ponikva; parc. št. 649 (izvir Ponikvice), parc. št. 636, 638, 646, 648, 650, 652/1, 654/1,2, 682/2, 1229/1,2, 1242/2, 1251, 1252, 1368, 1365, 1369/3, 1377, 1524/1,5, 1579/2, 1679/1 (tok Ponikvice).
Kartna priloga: izsek iz kart TTN in PKN 1:5000 Celje 5, 6.
2.2. Požiralniki v Lokah
Varstvena skupina: površinski hidrološko-geomorfološki naravni spomenik.
Varstveni režim: velja varstveni režim za hidrološke naravne spomenike.
Varstvena namembnost: spomeniška ali pričevalna, vzgojno-izobraževalna in znanstveno-raziskovalna.
Razvojne usmeritve: ogledi, obiski, proučevanje in raziskovanje brez poseganja v njihovo bistvo.
Parcelne številke:
– k.o. Ponikva: parc. št. 1365 (I. požiralnik), parc. št. 1377 (II. požiralnik), parc. št. 1375 in 1376 (III. požiralnik);
– vplivno območje ali zaledje požiralnikov: 1362, 1363, 1364, 1365, 1373, 1374, 1375, 1376, 1377, 1379, 1407, 1408 in 1409 k.o. Ponikva,
Kartna priloga: izsek iz kart TTN in PKN 1:5000 Celje 5.
2.3. Jama Pekel z dolino Peklenščice
Varstvena skupina: podzemeljski geomorfološko-hidrološki naravni spomenik.
Varstveni režim:
Prepovedano je:
1. v jamskem vhodu in njegovi okolici:
– vse vrste gradenj, razen v primeru zavarovanja in varovanja jamskega vhoda;
– razna zemeljska dela, razen posegov, ki omogočajo varen vstop v jamo;
– odlaganje vseh vrst organskih in anorganskih odpadkov;
– izkopavanje in odmetavanje materiala ali zasipanje oziroma zakrivanje vhoda;
– poseganje v estetsko podobo vhoda ter njegovo okolico;
– spreminjanje vegetacijske združbe;
2. v podzemeljski jami:
– lomljenje in odnašanje kapnikov ter drugega jamskega inventarja;
– amaterska arheološka izkopavanja;
– podpisovanje na kapnike; onesnaževanje sten in tal z odpadki;
– neprimerna gradnja poti in ograj ter osvetljevanje (električna instalacija z obvezno sektorsko razsvetljavo s svetili, ki imajo prilagojen spekter za zmanjšanje rasti alg);
– nezakonito lovljenje in odnašanje iz jame jamskih živali;
– nabiranje jamskega inventarja za komercialne namene;
3. na širšem vplivnem območju jame:
– vse vrste gradbenih del, ki bi lahko onesnaževale ali poškodovale podzemlje;
– povzročanje vibracij z detonacijami, kompresorji ...;
– spreminjanje vegetacijske odeje ali njeno odstranjevanje, kar ima vpliv na kemične in količinske spremembe pronicujoče vode;
– odlaganje vseh vrst organskih in anorganskih odpadkov;
– spreminjati vodni režim vodotoka ter vanj speljevati kanalizacijske cevi in odplake.
Varstvena namembnost: znanstveno-raziskovalna, biotopska in vzgojno-izobraževalna.
Razvojne usmeritve: turistična kraška jama. Od gospodarskih dejavnosti so sprejemljive vse oblike tradicionalne rabe in “mehki” turizem. Rešiti je potrebno probleme komercialne izrabe jame Pekel in probleme, povezane z nadaljnjim raziskovanjem jame (glej prilogo: strokovne osnove za razglasitev).
Parcelne številke:
– vhod v jamo in ožje vplivno območje: parc. št. 1639-gozd (vhod) in 1640-travnik k.o. Zalog;
– širše vplivno območje na jugu z dolino Peklenščice: parc. št. 1649, 164, 1650, 1651, 1652, 1653, 1654, 1655, 1656, 1657, 1658, 1659, 1660, 1661, k.o. Zalog;
– širše vplivno območje na severu, parc. št.: 1354, 1356, 1357, 1358, 1360, 1361, 1380, 1381, 1382, 1383, 1385, 1386, 1387, 1389, 1392, 1394, 1395, 1398, 1399, 1400, 1401, 1402, 1403/1, 2, 3, 4, 1404, 1405, 1406, 1413/1, 2, k.o. Ponikva.
Kartna priloga: izsek iz kart TTN in PKN 1:5000 Celje 5.
3. Jama Škadovnica
Varstvena skupina: podzemeljski geomorfološki naravni spomenik.
Varstveni režim: velja varstveni režim za podzemeljske geomorfološke naravne spomenike.
Varstvena namembnost: spomeniška ali pričevalna, vzgojno-izobraževalna in znanstv.-raziskovalna.
Razvojne usmeritve: ohranja naj se naravno, avtentično stanje.
Parcelne številke: k.o. Jeronim, parc. št. 1209/2 (vhod v jamo), 1231 (vplivno območje oziroma zaledje).
Kartna priloga: izsek iz kart TTN in PKN 1:5000, Gornji grad 28.
4. Jama Vetrnica
Varstvena skupina: podzemeljski geomorfološko-hidrološki naravni spomenik.
Varstveni režim: velja varstveni režim za podzemeljske geomorfološke naravne spomenike.
Varstvena namembnost: spomeniška ali pričevalna, vzgojno-izobraževalna in znanstveno-raziskovalna.
Razvojne usmeritve: ohranja naj se naravno stanje, potrebno je izključiti vsakršno gospodarsko ali kakšno drugo rabo.
Parcelne številke:
– k.o. Jeronim, p. št. 22/4 (vhod v jamo), 2/1, 2/2, 22/1, 22/2, 22/3; 23, 25 in 1332 (vplivno območje).
Kartna priloga: izsek iz kart TTN in PKN 1:5 000 Gornji grad 29.
5. Podgrajska jama (Podgreška jama)
Varstvena skupina: podzemeljski geomorfološko-hidrološki naravni spomenik.
Varstveni režim: velja varstveni režim za podzemeljske geomorfološke naravne spomenike.
Varstvena namembnost: spomeniška ali pričevalna, vzgojno-izobraževalna in znanstveno-raziskovalna.
Razvojne usmeritve: potrebno je ohraniti naravno stanje.
Parcelne številke: k.o. Jeronim, parc. št. 22/4 (vhod), vplivno območje je isto kot pri jami Vetrnici.
Kartna priloga: izsek iz kart TTN in PKN 1:5 000 Gornji Grad 29.
6. Kamnita hiša ali Bezgečeva jama
Varstvena skupina: podzemeljski geomorfološko-hidrološki naravni spomenik.
Varstveni režim: velja varstveni ražim za podzemeljske geomorfološke naravne spomenike.
Varstvena namembnost: spomeniška ali pričevalna, vzgojno-izobraževalna in znanstveno-raziskovalna.
Razvojne usmeritve: ohraniti naravno stanje.
Parcelne številke: k.o. Studence, parc. št. 284 (vhod), 286 (vplivno območje oziroma zaledje jame).
Kartna priloga: izsek iz kart TTN in PKN 1:5000 Celje 6.
7. Tajna jama
Varstvena skupina: podzemeljski geomorfološko-hidrološki naravni spomenik.
Varstvena namembnost: spomeniška ali pričevalna, vzgojno-izobraževalna in znanstveno-raziskovalna.
Varstveni režim: velja varstveni režim za podzemeljske geomorfološke naravne spomenike.
Razvojne usmeritve: ohraniti naravno stanje.
Parcelne številke: 507/10, 507/11, k.o. Dobrič.
Kartna priloga: izsek iz kart TTN in PKN 1:5000 Celje 3 in 4.

1. Krajinski park »Ponikovski kras«
Utemeljitev
Ponikovski kras je območje s poudarjenim kvalitetnim in dolgotrajnim prepletom človeka z naravo in ima veliko ekološko, biotsko in krajinsko vrednost, in sicer:
– velika gostota najpomembnejše naravne dediščine (geološka, geomorfološka podzemeljska in površinska, hidrološka, gozdna, zoološka),
– izjemnost naravne dediščine,
– tipičnost (vsi kraški pojavi kot na matičnem krasu, le da v manjših oblikah in dimenzijah),
– kompleksnost, izjemna naravna ohranjenost,
– življenjski prostori ogroženih rastlinskih in živalskih vrst,
– abiotska, biotska in krajinska pestrost (razgiban relief, krajinska pestrost in slikovitost, prepletenost kulturne in naravne krajine),
– kulturni vidik (bogata kulturna dediščina – kulturni spomeniki, urbanistični spomeniki, kulturna krajina; arheološka eneolitska najdba – Bezgečeva jama),
Varstveni režim - usmeritve:
– kmetijstvo: ohranja se obstoječa struktura zemljišč in način parcelacije, pri intenzivnem načinu kmetovanja, agro in hidromelioracijah je potrebno predhodno soglasje ZVNKD Celje,
– vodnogospodarstvo: ohranjajo se obstoječi vodotoki z avtohtono vegetacijo, pri urejanju vodotokov ter spremembah vodnega režima je potrebno predhodno soglasje ZVNKD,
– urbanizacija: ohranjajo se obstoječe urbanizirane površine, novogradnje ter gradnje počitniških bivališč se urejajo na podlagi podrobnejših planskih usmeritev ob soglasju ZVNKD Celje. Pri gradnji pomožnih objektov je pravtako potrebno soglasje ZVNKD Celje,
– infrastruktura: vsa linijska infrastruktura – daljnovodi, plinovodi, telekomunikacije, komunala, se ureja s predhodnim soglasjem ZVNKD Celje,
– gozdarstvo: gozd se ureja po gozdnogospodarskem načrtu za GE Ponikva,
– turizem in rekreacija: pri urejanju novih rekreacijskih poti, učnih poti, kolesarskih stez ter igrišč je potrebno predhodno soglasje ZVNKD Celje, gradnja igrišč za golf ni primerna,
– varstvo okolja: prioritetno je potrebno sanirati vire onesnaževanja (divja odlagališča, odvajanje in čiščenje odplak), pri novih posegih v prostor je potrebno omejiti negativne vplive na okolje, pri lokaciji za komunalna odlagališča, kamnolome in izkoriščanju mineralnih surovin je potrebno predhodno soglasje ZVNKD Celje.
Varstvena namembnost: pričevalna, vzgojno-izobraževalna in znanstveno-raziskovalna.
Razvojna usmeritev:
Namen KP je ohranitev biotske in krajinske raznovrstnosti, njih razvojnih prednosti na podlagi pozitivnih učinkov medsebojnega delovanja človeka in narave. Poleg tega še znanstveno raziskovanje, vzgoja in izobraževanje, nemoteče rekreacijske dejavnosti ter dopolnitev oziroma popestritev turistične ponudbe.
Opis meje
Mejo predstavljajo le mejne parcelne številke, povzete po PKN 1:5000 iz leta 1995. Ker so pregledni katastrski načrti malce starejšega datuma, domnevamo, da se stanje na terenu ne ujema povsem s stanjem na PKN ter, zato je pri obravnavanju meje potrebno upoštevati tudi priložen TTN.
Izhodiščna točka meje se prične na S pri parc. št. 1254/30 ter poteka po njenem V robu ter po V robu parc. 1254/37, 1254/36, 1598 ter njenem S robu vse do meje med k.o. Andraž in k.o. Ponikva. Od tu teče meja proti S po meji Občine Žalec ter hkrati katastrski meji k.o. Ponikva. Od stičišča k.o. Ponikva ter k.o. Studence meja poteka po S robu parc. št. 748, 752/1 ter po V meji imenovane parcele, prečka cesto 1689 ter pri parc. št 180-2 zavije proti V, prečka cesto 1690 ter teče po V robu parc. št. 182, 182/5, 182/4, 183/1, 184/2, 184/4, 200, 201 (meja k.o. Studence). Tukaj meja zavije proti S ter teče po Z robu parc. št. 1356, 1035, kjer zavije proti V in zajame S rob parc. št. 1035, prečka cesto, teče po S robu parc. št. 1357, 1358, 1335, 1333, 1360/1 vse do ceste 1657. Zatem teče meja proti J po cesti 658 ter proti V po cesti 1664, po S robu 311/4, 311/3, 316/6 do ceste 1569-1.
Na V poteka meja KP Ponikovski kras po cesti 1569-1 ter cesti 1255-1 do ceste 1256, V meji parc. 1151/2, na cesto 1257. Meja poteka nadalje po V robu parc. 1164, 1166, prečka cesto 1258 ter gre po meji parc. št 1176/, 1170, 1094/1, 1095/2, 1095/1, 1086/1, prečka cesto 1264 ter poteka po V meji parcele 1074 in nadalje po meji med k.o. Velika Pirešica in k.o. Gotovlje vse do ceste 1708-4, kjer zavije po prej imenovani cesti na Z do parc. št. 1610 ter naprej proti Z po cesti 1706-1 do parcele 1575 ter poteka po njenem V robu. Nadalje poteka meja po V robu parc. 1567/1 ter 1569, zajame parcelo 1618, gre po cesti 1559-1. Tu zavije proti J po meji parcel št. 1561/2, 1443/17, 1443/18, zavije po robu parcele 1560 ter po V robu parcel 1443/19, 1443/22, 1443/14, 144313, 1443/12, 1443/11, 1443/10, 1443/9, 1443/8, 1443/7, 1443/6, 1443/5, 1443/2, 1443/1, 1394/1, 1387, prečka cesto 1715-1 ter poteka naprej po robu parcel št. 1456, 1461/2, 1463/7, 1477, prečka cesto 1716-1 ter po robu parcel 1475/5 in V robu parcel 1317/1, 113/2, 1329, 1351, 1347, 1346, 1335, 1336. Od tu gre meja na cesto 1717 ter do parcele 1142, zatem po meji parc. 1142, 1154, 1155 na cesto 1718 ter po njej do J roba parc. št. 1204, 1199/3, 1200, 1199/2, 1198/3, 1198/2 na cesto 2160 ter proti S do ceste 1569-2 in po njej proti Z, prečka cesto 2166-2, po J robu parc. 1756 ter proti S proti cesti 2149 vse do meje med k.o.Zalog in k.o. Ponikva. Nadalje po meji med k.o. vse do parc.159-1, po njenem J robu, prečka cesto ter po J robu parcel 159/2 in 162. Dalje po Z robu parc. 164/1, 164/2, po cesti 992-1 ter po Z robu parc. 1598, po J robu parc. 1339, 1421/1, po cesti do parc. 1418/5 ter po Z robu parcel 1418/15, 1343/1, 1345/1, 1345/7, 1327/1, 1327/11, 1328/8, 1254/11, 1254/30 do izhodišča.
Kartna priloga: PKN v M 1 : 5000, list Šoštanj 44, 45, 46 in 47 ter Celje 4, 5, 6, 7, 15, 16.

Varstveni režim je seznam omejitev, prepovedi in pogojno možnih dejanj, posegov ali gradenj na območju naravne znamenitosti. Vse omejitve imajo za cilj ohranitev lastnosti in celovitosti naravne znamenitosti.
Za naravne spomenike razglašene s tem odlokom se uporabljajo naslednji varstveni režimi poleg predhodno navedenih:
1. Varstveni režim za hidrološke spomenike
Prepovedano je:
– kakršnokoli onesnaževanje vode (npr. s spuščanjem tehnoloških odpadnih voda, tekočih odpadkov, kanalizacijskih odplak ipd.);
– hidroenergetsko izkoriščanje (npr. gradnja jezov, zbirnih jezer s stalno ali nihajočo gladino za pretočne, derivacijske ali prečrpovalne elektrarne, gradnja drugih hidroenergetskih objektov ipd.);
– spreminjanje naravne temperature vode (npr. pri uporabi vode za hlajenje energetskih ali industrijskih naprav);
– vsako drugo spreminjanje sestave vode (npr. sprememba pH, količine anorganskih in organskih snovi v vodi raztopljenih ali trdnih snovi);
– spreminjanje vodnega režima (npr. občasno ali stalno odvzemati ali dodajati vodo);
– izvajanje regulacijskih gradbenih del (npr. spreminjanje smeri, oblike ali globine struge, gradnja pragov, utrjevanje bregov z zidanimi ali betonskimi škarpami, gradnja vodnih zadrževalnikov);
– gradnja stavb vseh vrst na bregu ali v neposredni bližini bregov (npr. stanovanjskih ali počitniških hiš, turističnih objektov, gospodarskih poslopij, parkirnih prostorov);
– omejevanje dostopa do vode, če ne gre za varnostne naprave ali za zaščito obdelovalnih površin v bližini (npr. z ograjami, jarki, drugimi ovirami);
– odlaganje ali odmetavanje odpadkov vseh vrst v strugo, na breg ali v neposredno bližino vode;
– poseganje v obrežno vegetacijo (npr. redčiti ali sekati drevje in grmovje, zasaditi bregove ipd.);
– odvzemanje proda, peska ali mivke z obrežja, prodišča ali z dna struge.
S soglasjem pristojne naravovarstvene službe je izjemoma mogoče:
– graditi in rekonstruirati poti, mostove in infrastrukturne objekte na ožjem območju hidrološkega objekta oziroma vodnega toka;
– posegati v obrežno vegetacijo (npr. redčiti ali sekati drevje in grmovje, zasaditi bregove ipd.);
– odvzemati prod, pesek ali mivko z obrežja, prodišča ali z dna struge;
– izvajati manjša regulacijska gradbena dela (npr. čiščenje struge na nekaterih odsekih ipd.).
2. Varstveni režim za podzemeljske geomorfološke naravne spomenike
Prepovedano je:
1. v jamskem vhodu in njegovi neposredni okolici:
– vse vrste gradbenih del;
– razna zemeljska dela (odkopavanje in nanašanje zemlje, narivanje ...);
– odlaganje vseh vrst organskih in anorganskih odpadkov;
– kakršnokoli zakrivanje in zapiranje vhoda;
– poseganje v estetsko podobo neposredne okolice vhoda (npr. s postavljanjem ograj, drogov, anten...);
– spreminjanje vegetacijske združbe (nasajanje alohtonih vrst, izsekavanje ...);
– postavljanje reklamnih in drugih tabel;
– športne dejavnosti, ki imajo škodljiv vpliv na ND (športno plezanje po skalnih stenah ...);
2. v podzemeljski jami:
– obiskovanje jame, če ni urejena za turističen obisk*;
– uničevanje, poškodovanje in odnašanje sigastih tvorb ter ostalega jamskega materiala (lomljenje kapnikov, helektitov, aragonitnih ježkov ...);
– kakršnokoli onesnaževanje sten in tal z odpadnim karbidom, raznimi organskimi in anorganskimi odpadki, podpisovanje na kapnike;
– gradnja in osvetljevanje poti po jamah;
– nabiranje in odnašanje petrografskih, mineralnih in paleontoloških vzorcev;
– amaterska arheološka izkopavanja;
– nezakonito lovljenje in odnašanje jamskih živali, razen za znanstvene namene, za kar je potrebno dovoljenje pristojnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine;
– nabiranje in odnašanje jamskega inventarja, razen za znanstvene namene, za kar je potrebno dovoljenje pristojnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine;
3. na širšem vplivnem območju jame
– vse vrste gradenj, ki bi poškodovale ali onesnaževale podzemlje;
– povzročanje vibracij z detonacijami v ali izven jame;
– spreminjanje vegetacijske odeje in njeno odstranjevanje, kar bistveno vpliva na kemične in količinske spremembe pronicujoče vode;
– odlaganje vseh vrst organskih in anorganskih odpadkov;
– kakorkoli spreminjati vodni režim vodotoka, ki teče v jamo;
– napeljevati kanalizacijske ali druge vrste cevi v vodotok in njegovo bližino.

V zgoraj navedenih spomenikih so dovoljeni le posegi, ki ne nasprotujejo spomeniškim lastnostim, in ki so v skladu z navedenimi varstvenimi režimi.

Naravne znamenitosti se urejajo v skladu s programom, ki ga pripravi za to pooblaščena institucija. Območje ali objekt se označi z ustreznimi oznakami.

Pristojni organi Občine Žalec, Upravne enote Žalec, javni zavodi in inšpekcijske službe so v okviru svojih pristojnosti dolžni preprečevati posege, s katerimi bi se utegnile spremeniti ali okrniti s tem odlokom opredeljene lastnosti naravnih znamenitosti. Vsako nedovoljeno spremembo je potrebno vrniti v prvotno stanje ali sanirati v breme povzročitelja.

Strokovne naloge v zvezi z varstvom naravnih znamenitosti opravlja Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje. Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem varstvenih ukrepov izvaja Inšpekcija RS za okolje in prostor oziroma drug pristojen organ po zakonu o naravni in kulturni dediščini.

Pravne osebe in občani imajo pravico do nadomestila, če se jim zaradi omejitev in prepovedi bistveno poslabšajo obstoječi pogoji za pridobivanje dohodka oziroma za življenje in delo, in tega ni mogoče nadomestiti z dovoljeno dejavnostjo v okviru varstvenega režima, ki je za naravne znamenitosti določen, in sicer v skladu z zakonom.
Nosilci posegov v okolje na območju, ki je zavarovano po tem odloku imajo prednost pri pridobivanju posojil in drugih sredstev, ki jih podeljuje Občina Žalec, za poseg ali dejavnost, ki je v skladu z varstvenim režimom.

Za kršitev določb tega odloka se uporabljajo kazenske določbe zakona o naravni in kulturni dediščini.

Župan Občine Žalec poda predlog za vpis razglašenega spomenika v zemljiško knjigo in pošlje sprejeti odlok lastnikom oziroma imetnikom pravice uporabe zemljišč, ki se nahajajo v območju spomenika, s katerim jih seznani z režimom varstva, s posameznimi omejitvami in prepovedmi ter razvojnimi usmeritvami spomenika.

Občina Žalec oziroma njene pravne naslednice imajo predkupno pravico pri nakupu zemljišč, ki so s tem odlokom razglašena za naravne znamenitosti.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.

* Za domače in tuje znanstvenoraziskovalne institucije ter za jamarske skupine Jamarske zveze Slovenije velja, da si morajo pridobiti dovoljenje pristojnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.