Na podlagi zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84), 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) in 22. člena statuta Občine Hrastnik (UVZ, št. 5/95) je Občinski svet na seji dne 27. 10. 1998 sprejel

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Hrastnik za obdobje od leta 1986 do leta 2000, ki je bil sprejet z objavo v Uradnem vestniku Zasavja, št. 20/91 in prostorske sestavine srednjeročnega plana za območje Občine Hrastnik.

Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Hrastnik za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorske sestavine srednjeročnega plana za območje Občine Hrastnik, dopolnitev v letu 1997 (v nadaljevanju: prostorski plan občine) se nanašajo na uskladitev plana z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Republike Slovenije (v nadaljevanju: prostorski plan RS) ter na spremembo stanja območij poselitve in infrastrukture (iz leta 1988 na leto 1997) z dopolnitvami zasnove prostorskega razvoja.
S tem odlokom se spremeni tekstualni del dolgoročnega plana Občine Hrastnik za obdobje 1986–2000 “Zasnova in strategija urejanja prostora poselitve, varstvo dobrin splošnega pomena in okolja” ter v celoti zamenjajo kartografski prikazi.

Sestavni del sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Hrastnik za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorske sestavine srednjeročnega plana za območje Občine Hrastnik, dopolnitev v letu 1997 je naslednje gradivo:
1. Kartografski del
Kartno gradivo v merilu 1:25000, 1:50000 in 1:5000
1. Zasnova kmetijstva in gozdarstva, zasnova naselij in območij za poselitev
2. Zasnova vodnega gospodarstva
3. Rudnine
4. Zasnova naravne in kulturne dediščine
5. Zasnova rekreacije v naravnem okolju
6. Zasnova sanacij
7. Zasnova sanacije onesnaženega zraka
8. Zasnova poselitve in funkcij naselij v omrežju naselij
9. Zasnova prometnega omrežja
9.a Zasnova kolesarskega omrežja
10. Zasnova omrežja zvez
11. Zasnova energetskega omrežja
12. Zasnova načinov urejanja prostora
13. Zasnova osnovne rabe prostora
14. Ureditvena območja
15. Urbanistična zasnova naselja Hrastnik in Dol pri Hrastniku:
– zasnova namenske rabe prostora naselja,
– usmeritve glede načinov urejanja ureditvenih območij naselij s prostorskimi izvedbenimi akti,
– zasnova komunalnega in energetskega omrežja ter vodnogospodarskih ureditev.
16. Zasnova območij za potrebe obrambe in zaščite
2. Kartografska dokumentacija na preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000 v obsegu predpisane vsebine
3. Programska zasnova za območja odlagališč odpadnih produktov TE III Termoelektrarne Trbovlje.

4.1. Cilji urejanja prostora občine
Zagotoviti enakovredne in čim boljše življenjske pogoje za sedanje in bodoče rodove prebivalstva ob sonaravnem razvoju ter smotrni in varčni rabi prostora kot nepovratne in omejene dobrine je temeljni cilj urejanja prostora in dolgoročnega prostorskega razvoja.
Razvoj celovitosti osrednjega urbanega prostora občine, ki ga predstavljata občinsko središče Hrastnik in pomembnejše lokalno središče Dol pri Hrastniku ter uravnotežen razvoj urbanega sistema in sistema podeželja s krepitvijo vloge lokalnega središča Turje.
Razvoj urbanega prostora bo usmerjen v prenovo, dopolnilno gradnjo in na funkcionalno razširjena obstoječa ureditvena območja naselij ob upoštevanju varovanih območij naravnih dobrin ter zlasti geološko-stabilitetnih razmer in pogojev za posege v prostor na območju pridobivalnega prostora rjavega premoga od pristojne rudarske organizacije.
Sanirati plazovita območja, poškodovane površine pridobivalnega prostora rjavega premoga, nestabilna in vplivna območja rudarjenja za čim prejšnjo zagotovitev normalnih življenjskih pogojev ter nemoten razvoj urbanega in krajinskega prostora.
Za kompleksno zaščito območij kmetijskih zemljišč in gozdov, vodnih virov, območij rudnin in drugih mineralnih surovin ter naravne in kulturne dediščine so v prostorskem planu občine določena varovana območja naravnih dobrin državnega pomena (obvezno izhodišče prostorskega plana RS) in varovana območja lokalnega pomena (obvezno izhodišče prostorskega plana občine).
Varovana območja državnega pomena so: prvo območje kmetijskih zemljišč, varovalni gozdovi, pridobivalni prostor rjavega premoga, krajinski park Kopitnik in pomembnejša kulturna spomenika stanovanjska hiša Podkraj 67 (etnološka dediščina) in Šavna peč – znamenje, ambient (umetnostna dediščina).
Opredeljena varovana območja naravnih dobrin lokalnega pomena so: vodovarstvena območja izvirov na območju Studenc, Malega Kala, Novega doma, Za Savo, Turja, Kala in Dol pri Hrastniku; pridobivalni prostor kamna v Bobnu in cementnega laporja na območju Plesko–Retje ter območja in objekti naravne in kulturne dediščine: 15 naravnih spomenikov in 39 kulturnih spomenikov.
Varovanje in razvoj krajinskega prostora; varovati krajinske oblikovne vrednosti prostora, kvalitete kulturne krajine in vzdrževati značilen krajinski vzorec.
Varovati okolje ter v skladu z obveznimi izhodišči prostorskega plana RS izboljšati kakovost zraka na pretežnem delu občine, ki se nahaja v IV. in III. območju onesnaženosti zraka, sanirati nad sprejemljivo mejo onesnažena vodotoka Sava in Boben ter sanirati površine pridobivalnega prostora rjavega premoga Rudnika Hrastnik. Obvezna je sprotna rekultivacija in sanacija kamnoloma v Bobnu in kamnoloma Cementarne, odlagališča komunalnih in industrijskih odpadkov v Uničnem ter odlagališč odpadnih produktov Termoelektrarne Trbovlje na osnovi prostorskih izvedbenih načrtov.
4.2. Omrežje naselij
Skladno s planirano tipologijo naselij v občini je 55% od skupnega števila naselij razvrščeno v skupino A, to so ruralna naselja z manj kot 150 prebivalci in pretežno agrarno funkcijo.
V skupino B in C, to so prevladujoča ruralna in ruralno-urbana naselja so razvrščena naselja: Čeče, Marno, Brdce, Prapretno, Brnica in Turje (od 200 do 300 prebivalcev), od katerih ima naselje Turje povdarjeno funkcijo lokalno-oskrbnega središča območja podeželja.
Urbanizirani naselji skupine D sta Hrastnik z delom Podkraja in Dol pri Hrastniku s centralnimi oskrbno-storitvenimi funkcijami in proizvodnimi dejavnostmi.
Iz vidika oskrbnih in storitvenih dejavnosti so naselja opredeljena kot lokalna središča, pomembnejša lokalna središča in središče ožjega regionalnega pomena:
– kot lokalno središče je opredeljeno naselje Turje
– kot pomembnejše lokalno središče je opredeljeno naselje Dol pri Hrastniku
– naselje Hrastnik je središče ožjega regionalnega pomena (obvezno izhodišče prostorskega plana RS).
Glede na proizvodne dejavnosti je naselje Hrastnik opredeljeno kot pomembnejše industrijsko središče državnega pomena.
4.3. Raba prostora z varovanimi območji
4.3.1. Naravne dobrine in območja sanacij
Občina Hrastnik ima skupno 5.858 ha površin, od tega je 2090 ha kmetijskih zemljišč, 3349 ha gozda, 330 ha pozidanih in 89 ha neplodnih površin.
– kmetijska zemljišča
Po kategorizaciji in razvrstitvi kmetijskih zemljišč v občini Hrastnik je v prvo območje kmetijskih zemljišč razvrščeno 552 ha, v drugo območje pa 1.538 ha.
1. območje kmetijskih zemljišč so zavarovana območja državnega pomena in vključena v zasnovo namenske rabe prostora v obsegu 550 ha. Z zakonom zavarovano 1. območje kmetijskih zemljišč je trajno namenjeno kmetijski proizvodnji.
Druga kmetijska zemljišča so za izključno kmetijsko rabo določena v obsegu 1.511 ha s tem, da so opredeljene širitve ureditvenih območij za poselitev na 27-tih hektarih slabših kmetijskih zemljišč.
Sanacija in izboljšanje kmetijskih zemljišč je obvezen sestavni del sanacije in rekultivacije površin pridobivalnega prostora rjavega premoga, kot tudi sanacije plazovitih območij. Agromelioracije so opredeljene na 36-tih hektarih kmetijskih zemljišč, ki se bodo izvajale na osnovi ureditvenih načrtov.
– gozdovi
V Občini Hrastnik je 3349 ha gozdov, kar predstavlja 57,2% delež v površini občine. Gozdovi so razčlenjeni na lesnoproizvodne, varovalne in gozdove s posebnim namenom.
Z odlokom o razglasitvi trajno varovalnih gozdov je v Občini Hrastnik zavarovano 555,35 ha varovalnih gozdov – to so zavarovana območja državnega pomena in kot obvezno izhodišče prostorskega plana Republike Slovenije vključena v zasnovo namenske rabe prostora občine.
Za gozdove s posebnim namenom kot trajni gozdni rezervati za znanstveno raziskovanje in pouk sta razglašena rezervata Pekel in Pod Matico s skupno površino 129,84 ha.
Za trajno ohranjanje in izboljšanje splošno in gospodarsko koristnih gozdov je obvezna sanacija plazovitih in od posledic rudarjenja poškodovanih območij ter v gozdnogospodarskih načrtih upoštevati ekološko, socialno in rekreacijsko funkcijo gozdov zlasti na obrobjih ureditvenih območij naselij Hrastnik in Dol ter v turistično zanimivih predelih Gore, Kal in Kopitnik. Gospodarjenje z gozdovi na območju krajinskega parka Kopitnik se mora podrejati določilom odloka o varstvu naravne dediščine.
Z namenom varovanja pred erozijo, plazovi, ohranitve tal in naravne vegetacije ter krepitve varovalnih funkcij gozda je potrebno čim prej zavarovati po gozdnogospodarskih načrtih predlagane gozdove za varovalne.
– vodni viri
Na območju Občine Hrastnik je zgrajenih 20 zajetij, z odlokom pa so zavarovana vodovarstvena območja 13-tih izvirov na območju Kala, Dola pri Hrastniku, Studenc, Malega Kala, Novega Dola, Za Savo in Turja, kjer je v skladu s predpisanimi režimi zavarovanja vodnih virov v najožjem, ožjem in širšem varstvenem pasu določena izključna oziroma omejena raba.
Vse pomembnejše vodne vire (skupaj je evidentiranih 34 izvirov) je potrebno zavarovati, prioritetno pa izvire Kajtna, Jepihovec in Dolinšek ter vrtino in zajetja Ribnik na osnovi izdelane strokovne podlage za varovanje zajetij izvirov. Izvesti je potrebno sanacijske ukrepe pri starih zajetjih skupinskih vodovodov občine na osnovi poročila o hidrogeoloških raziskavah.
– rudnine
Pridobivalni prostor rjavega premoga, ki obsega 1060 ha (923 ha je površina pridobivalnega prostora Rudnika Hrastnik), kar je okoli 18% celotne površine občine je s predpisi zavarovano območje pomembnejše rudnine in je s strategijo sanacije površin obvezno izhodišče prostorskega plana Republike Slovenije. Za varovanje naselij Hrastnik in Dol pri Hrastniku so z odločbami določeni varnostni stebri.
Za vse posege na pridobivalnem prostoru rjavega premoga izven z varnostnim stebrom varovanih območij naselij je obvezno pridobiti mnenje pristojne rudarske organizacije.
Sanacija celotnega območja pridobivalnega prostora rjavega premoga, plazovitih in vplivnih območij rudarjenja je prioritetna naloga prostorskega urejanja, ki se bo izvajala na osnovi prostorskega izvedbenega akta. Upoštevati je treba določeno namensko rabo površin na območju pridobivalnega prostora, ki predvsem temelji na vzpostavitvi prvotnega ravnotežja v prostoru, razvoju naravnih dobrin in zagotavlja normalen razvoj urbanega prostora.
Na območju Občine Hrastnik sta s predpisi zavarovana dva pridobivalna prostora druge rudnine in sicer: kamna, peska in gramoza v Bobnu ter cementnega laporja na območju naselja Plesko ob meji z Občino Trbovlje. To sta zavarovani območji lokalnega pomena in s strategijo sanacije obvezno izhodišče prostorskega plana občine. Za oba kamnoloma je obvezno izdelati ureditveni načrt.
– naravna in kulturna dediščina
Varovana območja in objekti naravne in kulturne dediščine, ki so predlagani za razglasitev kot naravne znamenitosti in kulturni spomeniki, so naslednja:
a) naravna dediščina
– krajinski park Kopitnik (obvezno izhodišče prostorskega plana RS)
– naravni spomeniki
– površinski geomorfološki naravni spomeniki: Klemenčeve skale nad Novim Dolom, Jelenove skale na Dolu, Skalni osamelci v soteski Bobna, Reberske skale, Škratova glava, Bajdetov graben, Okrogi z izviriščem, soteska Pekel in Osamelci pod Matico
– podzemeljski geomorfološki naravni spomenik: Kovška Luknja
– dendrološki naravni spomeniki: lipa pri cerkvi v Turju, bodika v Ravnah in bodika pri Bezovem
– hidrološki naravni spomeniki: slapovi v Bajdetoven grabnu in Izvirišče Okrogi
– Mrzlica (južni del varovanega območja naravne dediščine)
b) kulturna dediščina
– arheološki spomeniki: Krnice – prazgodovinsko gomilno grobišče in Podkraj – rimska naselbina
– umetnostni spomenik: Hrastnik, Vila de Seppi; cerkve: Dol pri Hrastniku, Draga pri Hrastniku, Podkraj, Gore in Turje ter Šavna peč-znamenje, ambient (obvezno izhodišče prostorskega plana RS)
– etnološki spomeniki: Podkraj 67, stanovanjska hiša (obvezno izhodišče prostorskega plana RS) ter 29 objektov etnološke dediščine (domačije, kmečki gospodarski objekti)
– zgodovinski in memorialni spomeniki: Hrastnik, Ul. prvoborcev št. 26, Mlakarjevo stanovanje.
Za varovanje s planskimi usmeritvami so opredeljena naslednja naselbinska območja z vrednostjo kulturne dediščine: Unično, Marno, Brdce, Turje z zaselkom treh domačij Košerček, Primožič in Savinc (Turski les), Kovk, Skopno, Krnice, Šavna peč, Kal, Prapretno in Čeče z zaselki Jesenova raven, Goveji potok, Gorenjci in Ravne.
– območja sanacij okolja
Poleg določenega območja sanacije pridobivalnega prostora rjavega premoga, kamnolomov, plazovitih območij in opuščenih peskokopov so opredeljene še naslednje sanacije okolja:
– sanacija IV. in III. območja onesnaženosti zraka, ki je obvezno izhodišče prostorskega plana Republike Slovenije. IV. območje onesnaženosti zraka, ki zajema celotni zahodni del občine z naselji Hrastnik in Dol pri Hrastniku ter III. območje onesnaženosti zraka, ki zajema preostali del občine, je prikazano na tematski karti št. 7,
– sanacija vodotokov Sava in Boben, ki sta v IV. razredu kakovosti voda (obvezno izhodišče prostorskega plana Republike Slovenije),
– sprotna rekultivacija in sanacija odlagališča komunalnih in industrijskih odpadkov v Uničnem ter deponij odpadnih produktov TE Trbovlje na osnovi prostorskih izvedbenih načrtov.
4.3.2. Poselitev in organizacija dejavnosti v prostoru
Območja poselitve so v kartografskem delu opredeljena z ureditvenimi območji naselij in drugimi ureditvenimi območji; obstoječa stavbna zemljišča na območju razpršene gradnje so evidentirana v kartografski dokumentaciji na PKN 1:5000.
Temeljna usmeritev za poselitev, razvoj urbanega in varovanje krajinskega prostora je intenzivna izraba prostora znotraj obstoječih ureditvenih območij naselij z zapolnitvami in prenovo. To še posebej potrjuje nujno potrebna urbanistična in ekološka sanacija obstoječih zazidalnih območij zlasti v urbanem centru Hrastnik (kolonije, centralno območje ob Bobnu) ter omejene možnosti širitve ureditvenih območij naselij zaradi specifičnosti naravnih lastnosti prostora občine (razgiban relief, neugodne geološko-stabilitetne razmere), omejitev in prepovedi za poselitev na območju pridobivalnega prostora rjavega premoga (izven varnostnega stebra) ter varovanja kvalitetnih kmetijskih zemljišč in gozdov.
Skladno z omrežjem naselij in njihovimi funkcijami ter ob upoštevanju navedenih omejitev so v kartografskem delu prostorskega plana občine določene širitve ureditvenih območij naselij s ciljem urbane celovitosti naselij in s povdarkom na razvoju občinskega središča Hrastnik. Dodatne površine za poselitev, ki so vključene v ureditvene meje naselij, obsegajo skupaj 24 ha.
V središču ožjega regionalnega pomena Hrastnik so zagotovljene dodatne površine za urbani razvoj v skupnem obsegu 14 ha pretežno na zahodnem obrobju proti Praprotnem in v Studencah (stanovanjska gradnja), na območju Za Savo in v Podkraju (proizvodne in servisne dejavnosti, centralna čistilna naprava).
V lokalnem središču Turje ter v naseljih Čeče, Boben, Brdce, Kovk in Prapretno so določene širitve ureditvenih območij naselij v smislu strnitve zazidave in na obrobna slabša kmetijska zemljišča v skupnem obsegu 10 ha.
V drugih naseljih bo zagotovljen normalen razvoj poselitve v okviru obstoječih ureditvenih mej z izjemo na območjih naselij in v ureditvenih območjih naselij: Plesko, Prapretno-del, Studence-del, Novi dol-del. Brnica-del in Marno-del, ki se nahajajo na pridobivalnem prostoru rjavega premoga izven varnostnega stebra, kjer so novogradnje možne le v skladu z mnenjem pristojne rudarske organizacije.
– stanovanja
V urbanih centrih Hrastnik in Dol pri Hrastniku so opredeljena naslednja območja za stanovanjsko gradnjo:
– na razširjenih obstoječih stanovanjskih območjih za individualno stanovanjsko gradnjo:
– Novi Log, Studence, Novi dom, Korbarjev hrib in Dirmajerjev hrib v Hrastniku ter z dopolnilno gradnjo znotraj obstoječih stanovanjskih območij na Dolu
– s prenovo in dopolnilno večstanovanjsko-blokovno gradnjo v centralnih območjih:
– Resnica in center v Hrastniku,
– Dol-center.
Stanovanjska gradnja v vseh drugih naseljih je možna znotraj določenih ureditvenih območij ob upoštevanju vseh določil tega odloka.
– oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti
Razvoj teh dejavnosti bo zagotovljen z načrtno prenovo in dopolnilno gradnjo v centralnih območjih Hrastnika in Dola ter vaškega jedra v Turju in z izgradnjo poslovnega centra ob Bobnu v Hrastniku.
– proizvodne in servisne dejavnosti
Prenova in opredeljene manjše širitve obstoječih proizvodnih in servisnih območij v Hrastniku in Dolu pri Hrastniku ter zlasti prostorska organizacija zaključene in razširjene gospodarske cone v južnem delu industrijskega središča, kjer pretežne površine zasedata Tovarna kemičnih izdelkov in Steklarna in je zagotovljena celovita infrastruktura, je temeljna usmeritev za prostorski razvoj proizvodnih in servisnih dejavnosti.
Dodatne površine za proizvodne in servisne dejavnosti ter večje infrastrukturne ureditve (centralna čistilna naprava, bencinski servis, večja parkirišča) so v okviru načrtovane gospodarske cone zagotovljene na območju Za Savo, v Podkraju pri Steklarni in ob magistralni cesti na skrajnem zahodu ter v Sp. Hrastniku z razbremenitvijo zahodnega dela utesnjene doline dotrajanih stanovanjskih in drugih motečih objektov ter s prenovo in zapolnitvami zazidalnega območja na levem nabrežju Save pri železniški postaji.
– šport in rekreacija
Prostorski razvoj teh dejavnosti je ob upoštevanju pestrosti krajinskega prostora, bogate naravne dediščine (krajinski park Kopitnik, območje naravnega spomenika Mrzlica nad Kalom) in ustvarjenih športnorekreacijskih centrov opredeljen v urejanje in dograditev naslednjih območij za rekreacijo in šport:
– športnorekreacijska območja v urbanih centrih Hrastnik in Dol pri Hrastniku: Log (športni objekti, stadion) in Korbarjev hrib (športna igrišča) v Hrastniku; na Dolu pri Hrastniku pa pri šoli (večnamenska dvorana, športna igrišča) in novo območje za športna igrišča ob Partizanski cesti,
– turistično rekreacijsko območje pri planinskem domu na Gorah za dopolnilne dejavnosti rekreacije v naravnem okolju, ki ima z izletništvom, planinstvom, urejenim smučiščem in drugimi oblikami rekreacije v naravi naravne pogoje tudi na Kalu.
– območja počitniških hiš
V okviru obstoječih območij počitniških hiš na Kopitniku (Fračji dol) in na Kalu sta opredeljeni na še dve za skupno 3 ha površin razširjeni ureditveni območji počitniških hiš: na Skopnem v Gorah (Florjanov dol) in na Kalu (Za hribom), kjer bo možna dodatna gradnja počitniških objektov na osnovi prostorskih izvedbenih načrtov s strogim upoštevanjem naravovarstvenih in urbanistično-oblikovalskih določil.
– odlagališča odpadkov
Za odlaganje komunalnih in industrijskih odpadkov na razširjenem območju obstoječega odlagališča v Uničnem, ki se ureja z ureditvenim načrtom, je z zasipavanjem naravne doline (okoli 1,5 milijona m3) dolgoročno urejeno deponiranje komunalnih odpadkov v Občini Hrastnik in industrijskih odpadkov TKI.
Odlagališča odpadnih produktov TE III Termoelektrarne Trbovlje so opredeljena na območju treh dolin (Dolge njive, Račkov potok in Suhi potok) vzhodno od obstoječe deponije elektrofilterskega pepela Prapretno. Programske zasnove za območje odlagališč odpadnih produktov TE III, ki jih je izdelal IBT Trbovlje, so sestavni del prostorskega plana Občine Hrastnik z določili v 5. členu tega odloka.
– območja pokopališč
Obstoječa manjša pokopališča so v naseljih Draga, Podkraj, Turje in Gore; osrednje občinsko pokopališče je na Dolu pri Hrastniku z možno manjšo širitvijo, kot jo določa urbanistična zasnova naselja Dol pri Hrastniku.
Za nujno potrebno opredelitev nove lokacije pokopališča v dopolnitvi tega plana je obvezno izdelati predhodne strokovne podlage (geologija, hidrologija, stabilitetne razmere) in analizo primernosti variantnih rešitev ob upoštevanju zasnove poselitve, varovanih območij naravnih dobrin, infrastrukturnih ureditev ter prostorskih omejitev po določilih tega odloka.
– območja za potrebe obrambe in zaščite
Za potrebe obrambe in zaščite so kot obvezno izhodišče prostorskega plana občine opredeljena naslednja območja možne izključne rabe prostora: za evakuacijo prebivalstva in njegovo nastanitev, za pokop ljudi in živali, za deponijo ruševin, za dekontaminacijo ljudi, sredstev ter za območje možnega heliodroma. Območja so prikazana na tematski karti št. 16 kartografskega dela plana.
4.4. Infrastrukturno omrežje
4.4.1. prometno omrežje
– ceste
Cestno omrežje državnega pomena v skupni dolžini 18,8 km predstavljajo:
– glavna cesta (magistralna cesta M10-9) Šentjakob – Litija – Zagorje – Zidani most, katere novi odsek od mostu čez Savo v Podkraju do Zidanega mosta je predviden na desnem bregu Save
– regionalne ceste R 336 (Hrastnik–Šmarjeta), R 336D (Hrastnik–most čez Savo) in R 336C (Trbovlje–most čez Savo) s predvideno obvoznico v Dolu pri Hrastniku ter krajšimi odseki prestavitev v Zgornjem in Spodnjem Hrastniku.
V Občini Hrastnik je 46.199 m lokalnih cest, ki so pretežno modernizirane in rekonstruirane (40.589 m je asfaltiranih). Načrtovane so tudi rekonstrukcije krajevnih cest.
Skladno z obveznimi izhodišči prostorskega plana RS je predvidena ob magistralni in regionalni cesti čez Dol glavna kolesarska povezava.
– železniško omrežje
Glavna proga I. reda Ljubljana–Zidani most, ki poteka preko Občine Hrastnik, je dvotirna elektrificirana proga državnega pomena. V skladu z obveznimi izhodišči prostorskega plana Republike Slovenije (odlok o spremembah in dopolnitvah – Uradni list RS, št. 72/95) je v prostorskem planu občine prevzeta hitra proga v proučevanju, ki je prikazana v tematski karti št. 9.
4.4.2. komunalno omrežje
– vodovod
Z dograditvijo vodovodnega sistema Jepihovec–Turje–Marno–Brezno (izgradnja primarnega vodovoda do Dola in sekundarnega vodovodnega omrežja do naselij Brdce, Brezno, Unično, Krištandol, Sp. Marno, Slatno in Laz) ter z dograditvijo vodovodnega sistema Kopitnik in izgradnjo povezovalnega vodovoda Frtica–Steklarna bo nad 90% gospodinjstev oskrbovano s kvalitetno pitno vodo.
Zadostne količine tehnološke vode bodo zagotovljene iz izvira Rakovec in s črpanjem Save ter Brnice.
Zaradi velikih izgub pitne vode iz vodovodnega omrežja, je nujna sanacija vodovodnih objektov in cevovodov.
– kanalizacija
Za odvajanje in čiščenje odplak na osrednjem urbanem prostoru občine (Hrastnik in Dol z okoliškimi ureditvenimi območji naselij) je predvideno nadaljevanje izgradnje primarnega kanalizacijskega kolektorja do opredeljenega območja skupne čistilne naprave Za Savo (ki je s kapaciteto 17000E obvezno izhodišče prostorskega plana Republike Slovenije) ter obnova in dograditev sekundarnega kanalizacijskega omrežja v ločenem sistemu.
V lokalnem središču Turje in drugih območjih z gostejšo poselitvijo bo potrebno zgraditi kanalizacijsko omrežje v ločenem sistemu in z lokalno čistilno napravo.
4.4.3. Energetsko mrežje in omrežje zvez
Na področju urejanja elektroomrežja državnega pomena je na območju Občine Hrastnik načrtovana rekonstrukcija obstoječega daljnovoda 110 kV Laško–Hrastnik in izgradnja 110 kV daljnovoda Prapretno–RTP Gabersko. Vsi novi elektroenergetski objekti se bodo gradili za napetost 20 kV, na poselitvenem območju Hrastnika in Dola pa izključno v kabelski podzemni izvedbi.
V prvi etapi so predvidene nove transformatorske postaje 10(20)0,4 kV Kopitnik III, Unično, Jesenovec, Krištandol, Krištandolska cesta, Kovk II in Kupška vas ter obnove TP Rudniška kolonija in Kopitnik. Skladno z realizacijo izgradnje ali prenove posameznih zazidalnih območij se bo s priključnimi elektrovodi in novimi transformatorskimi postajami dograjevalo elektroomrežje.
Pretežni poselitveni prostor Občine Hrastnik, ki vključuje ureditvena območja naselij Hrastnik, Dol pri Hrastniku, Studence, Prapretno, Boben, Čeče, Brnica, Marno in Brdce bo z dokončanjem plinifikacije naselij z zemeljskim plinom oskrbovano z ekološko čisto toplotno energijo.
Na območju Podkraja je zgrajen plinovod na sistem tekočega naftnega plina, tak je predviden v 1. fazi tudi na območju naselja Turje. Oba sistema bo možno priključiti na zemeljski plin.
4.4.4. Vodnogospodarske ureditve
Za varstvo pred visokimi vodami osrednjega urbanega prostora občine in poselitvenih območij so načrtovane nujno potrebne regulacije neurejenih odsekov vodotokov Boben in Brnica s pritoki na območjih Hrstnika, Dola pri Hrastniku, Novega Dola in na Brnici, hudournika v Spodnjem Marnem ter hudournika Boben s pritoki v Bobnu in Čečah.
Na vseh vodotokih v nenaseljenih območjih so predvidena lokalna zavarovnja in z rednim vzdrževanjem strug, v zgornjih gozdnatih vodozbirnih območjih pa je predvidena izgradnja več zaplavno ustalitvenih objektov. Nad zaplavnimi objekti naj zemljišča v okolici ostanejo kot naravni retencijski prostor brez zoževanja.
4.5. Rešitve in pogoji za načrtovanje in izvedbo prostorskih ureditev
– urbanistično-oblikovalski pogoji
Pri načrtovanju in izvedbi posegov v prostor se mora upoštevati prostorska specifika in arhitekturna identiteta okolja – arhitekturna in krajinska tipologija. Kontinuiteta identitete prostora, ki je razpoznavna po geografsko-regionalni tipiki, značilnostih oblikovanja naselij, izoblikovanih dominantah, značilnostih stavbnih kompleksov in posameznih stavb v arhitekturni regiji Zasavja, je osnovni pogoj urbanističnega oblikovanja območij in arhitekturnega oblikovanja objektov.
Urbanistično-arhitekturno dopolnjevanje grajenega prostora v ureditvenih območjih naselij izven urbanega prostora pomembnejših središč Hrastnik in Dol pri Hrastniku mora upoštevati:
– vrednost ohranjanja razmerja do arhitekturne krajine ter dopolnitve v prostorskih in arhitekturnih značilnostih prvotnih razmerij kmečkega naselja, ki ima v značilnostih kulturne krajine vgrajeno tipologijo arhitekture in ohranjeno ekološko razmerje,
– nedopustna je širitev poselitve izven sedanjega roba naselij ob vedutno izpostavljenih kulturnih terasah; poselitveni vzorec, ki se veže na naravne danosti (naselje na stiku dveh oblikovno različnih površin) in tvori značilno krajinsko sliko, je potrebno varovati,
– ohraniti se mora meja naselij, ki jo kot kvaliteten zaključek naselja določa dominanta oziroma arhitekturna posebnost; upoštevati je njeno varovano vplivno območje in prostorske dopolnitve prilagoditi vlogi dominant, ki so vključene v gručo naselja,
– za posege v varovanih območjih naselbinske dediščine (Turje, Brdce, Marno, Kovk, Skopno, Krnice, Šavna peč, Kal, Prapretno, Čeče in Unično) je potrebno upoštevati pogoje pristojnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine; na vseh območjih in objektih varovane naravne in kulturne dediščine pa varstvene režime za posamezno dediščino,
– kontinuiteto v oblikovanju značilne gručaste zasnove naselij v celoviti zunanji podobi naselbinskega telesa z enotnim gabaritom,
– stavbne dopolnitve znotraj strnjenega naselja se morajo vklopiti v tipčno gručasto obliko stavbnih kompleksov, kjer so enako velike stavbe razporejene nepravilno v eni ali več med seboj povezanih skupinah,
– nove stavbne skupine na razširjenih območjih naselij in dopolnitve znotraj obstoječih ureditvenih območij naselij in stavbnih zemljišč v raztresenih naseljih se morajo s kontinuiteto v oblikovanju tlorisnega in višinskega razmerja streh (naklon, kritina) in arhitekturnih členov vklopiti v vizualno pojavnost celovitosti naselja. Arhitekturna identiteta stavb je: podolgovat (podolžni tloris v razmerju stranic 1:1,8); višinski gabarit: klet v pobočju in ena etaža z mansardo, strma dvokapna streha (okoli 45° naklona) s čopi in opečno kritino; zunanji hodnik (lesen gank) na stranski ali čelni fasadi, zunanje stopnišče, svetla barva fasade in les.
– pogoji za krajinsko oblikovanje območij
Krajinsko urejanje degradiranih površin pridobivalnega prostora rjavega premoga mora upoštevati naslednje usmeritve:
– vspostavitev prvotnega ravnotežja v prostoru glede reliefne podobe (izravnava površin) in rabe površin v naravni in kulturni krajini,
– pri urejanju kmetijskih zemljišč je upoštevati tipičnost kulturnih teras – obdelovalne površine vsporedno s plastnicami,
– pogozditve se morajo izvajati s pionirskimi drevesnimi vrstami kot naravne gozdne združbe,
– s krajinskim načrtom je potrebno opredeliti ozelenitev oziroma pogozditev obrobja zlasti naselij Hrastnik in Dol pri Hrastniku,
– ureditve odvodnjavanja površinskih vod se morajo izvesti v naravnih materialih; brežine potokov je ozeleniti z avtohtono obvodno vegetacijo.
Sanacijo in ozelenitve odlagališča komunalnih in industrijskih odpadkov v Uničnem je izvajati v skladu z ureditvenim načrtom.
Ohraniti in varovati je potrebno gozd okoli kamnoloma v Bobnu, izvajati sprotno rekultivacijo kamnoloma z ozelenitvijo.
Krajinska sanacija območja odlagališč Termoelektrarne Trbovlje se mora izvajati v skladu z usmeritvami v programski zasnovi, ki je sestavni del tega plana.
– načini urejanja prostora s prostorskimi izvedbenimi akti
Za ureditvena območja naselij Hrastnik in Dol pri Hrastniku so načini urejanja posameznih območij določeni v urbanistični zasnovi, ki je sestavni del tega plana.
Na območju občine izven urbanističnih zasnov naselij Hrastnik in Dol pri Hrastniku so opredeljeni naslednji načini urejanja prostora:
– z zazidalnimi načrti: ureditveni območji naselij Turje in Kovk (Kupča vas)
– z ureditvenimi načrti: ureditvena območja naselij Brdce in Čeče, območji počitniških hiš na Kalu (Za vrhom) in na Gorah (Florjanov dol), odlagališče komunalnih in industrijskih odpadkov Unično, sanacija obstoječega odlagališča elektrofiltrskega pepela Prapretno proizvodno območje kamnoloma Cementarne s celotnim pridobivalnim prostorom cementnega laporja ter kamnolom v Bobnu.
Z ureditvenim načrtom sanacije površin pridobivalnega prostora rjavega premoga Rudnika Hrastnik se bo urejalo njegovo celotno območje izven ureditvenih območij naselij Hrastnik in Dol pri Hrastniku.
– Z lokacijskim načrtom se bo urejalo območje odlagališč odpadnih produktov TE-III Termoelektrarne Trbovlje, novi odsek magistralne ceste Hrastnik–Zidani most in ostalo primarno infrastrukturno omrežje.
– S prostorskimi ureditvenimi pogoji se bodo urejala vsa ostala ureditvena območja naselij, območja počitniških hiš, turističnorekreacijsko območje na Gorah in celotni odprti prostor občine z razpršeno poselitvijo izven pridobivalnega prostora Rudnika Hrastnik.
4.6. Urbanistična zasnova naselja Hrastnik
4.6.1. Ureditveno območje
Ureditveno območje naselja Hrastnik, ki obsega 173 ha, vključuje naselja Hrastnik, Podkraj-del, Studence in Prapretno-del s 7.300-timi prebivalci. V ureditveno mejo, ki jo v severnem delu določa varnostni steber, je zajet celoten obstoječi poselitveni prostor ob regionalni cesti od Bobna na severu in Save na jugu ter Brnice na vzhodu, njegova širitev pa je predvidena: znotraj z varnostnim stebrom varovanega območja naselja proti Prapretnem in izven pridobivalnega prostora rjavega premoga na severu – Studence in na jugu – Za Savo.
4.6.2. Cilji urejanja prostora
Temeljne usmeritve za optimalno izrabo omejenega prostora naselja, urbanistično, krajinsko in ekološko sanacijo so:
– Prenove in zapolnitve obstoječih zazidalnih območij; arhitekturna in vsebinska preobrazba območij z dotrajanim stavbnim fondom – območje Resnica z rudniško kolonijo za dejavnosti Rudnika ob vhodnem objektu in večstanovanjsko gradnjo, steklarska kolonija v industrijski coni za proizvodne dejavnosti, prenova centra Log za centralne dejavnosti;
– Razširjena individualna stanovanjska gradnja v Studencah in proti Praprotnem (obvezna je ohranitev in podaljšanje urejene zelene oaze med Novim domom in Novim logom) se mora arhitekturno vklopiti v celovito vizualno podobo mesta;
– Gradnja poslovnega centra ob Bobnu bo arhitekturno dopolnila mestno podobo in prispevala h krepitvi vloge pomembnejšega regionalnega središča;
– Oblikovanje zaključene gospodarske cone na območju Sp. Hrastnika, Za Savo in v Podkraju z obnovo, širitvijo območja za proizvodne in servisne dejavnosti, načrtovano izgradnjo obrtne cone ter zlasti krajinsko sanacijo;
– Vodnogospodarske ureditve na neurejenih odsekih vodotoka Boben in njegovih pritokih ter prometne ureditve: novi odsek magistralne ceste, prestavitve regionalnih cest pri Steklarni in v centralnem območju pred središčem naselja, ureditev centralnih parkirišč in pešpoti so osnovni pogoj za urbani razvoj mesta;
– Posebno pozornost je potrebno posvetiti urejanju komunalne in energetske infrastrukture, še posebej v kontekstu ekološke sanacije IV. območja onesnaženosti zraka in onesnaženih vodotokov Save in Boben;
– plinifikacija celotnega ureditvenega območja
– izgradnja centralne čistilne naprave in dograditev kanalizacijskega omrežja
– obnova in dograditev vodovodnega omrežja
– izvajati ukrepe v industriji skladno z zakonom o varstvu okolja.
– Ureditveni načrt sanacije površin pridobivalnega prostora rjavega premoga mora vključevati krajinsko sanacijo (ozelenitev) mestnega obrobja.
– Za varstvo kulturnih spomenikov je potrebno upoštevati predpisane varstvene režime in pogoje pristojnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
– Na območju urbanistične zasnove naselja Hrastnik je za razglasitev predlagana naslednja kulturna dediščina:
– arheološko območje Podkraj, rimska naselbina
– umetnostni spomeniki: grad-Hrastnik, Vila de Seppi in sakralni spomenik – p.c. sv. Miklavža v Podkraju
– zgodovinski spomenik: UL. Prvoborcev št. 26, Mlakarjevo stanovanje.
4.6.3. Zasnova organizacije dejavnosti in namenska raba prostora
– stanovanja
Večstanovanjska gradnja z visoko gostoto naselitve je opredeljena na območju Resnica – S5 (prenova) in z dopolnilno gradnjo zahodnega in južnega obrobja centra mesta (CS), kjer je možno skupaj zagotoviti okoli 150 novih stanovanjskih enot.
Stanovanjska gradnja s srednjo in nizko gostoto naselitve je opredeljena znotraj zazidalnega območja Korbarjev hrib (S6) in Dirmajerjev hrib (S8) ter na razširjenih stanovanjskih območjih Novi log (S3) in Studence (S1), kjer je na dodatnih površinah v skupnem obsegu 9 ha možno zgraditi okoli 100 stanovanjskih enot.
Dopolnilna individualna stanovanjska gradnja je možna znotraj vseh obstoječih stanovanjskih območij na osnovi prostorskih izvedbenih aktov, razen na manjšem območju izven varnostnega stebra (Prapretno, Studence, Korbarjev hrib), kjer so posegi dopustni le na osnovi mnenja pristojne rudarske organizacije.
– proizvodne in servisne dejavnosti
Ob posameznih lokacijah proizvodnih in servisnih dejavnosti (Sijaj, Rudnik, betonarna) so opredeljene manjše širitve za ekološko nemotilne dejavnosti na osnovi presoje vplivov na okolje. V gospodarski coni ob Steklarni in Tovarni kemičnih izdelkov so na dodatnih površinah v Sp. Hrastniku, Za Savo in v Podkraju (skupaj 5 ha) in s spremembo namembnosti območij steklarske kolonije, nogometnega igrišča ter prenovo območja pri železniški postaji zagotovljene prostorske možnosti razvoja obstoječi industriji in za nove proizvodne, servisne in obrtne dejavnosti.
– oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti
Razvoj teh dejavnosti je usmerjen na razširjen osrednji mestni prostor v dolini Bobna med centrom do glasbene šole na jugu (C3). Arhitekturna dopolnitev obuličnih stavbnih nizov za poslovne, oskrbne in storitvene dejavnosti z osrednjim trgom bo prispevala k oblikovanju mestne podobe.
Za te dejavnosti je načrtovana prenova centra na Logu (pri šoli), dograditev centra v Podkraju, njihov razvoj pa je zagotovljen tudi v okviru obstoječih območij za centralne dejavnosti (oznaka C) ter s prenovo objektov na območju Rikljevega mosta.
– šport in rekreacija
Urejen je športnorekreacijski center pri šoli na Logu s stadionom in objekti za šport in rekreacijo.
Na Korbarjevem hribu so zgrajena tenis igrišča in bo z dograditvijo športnih igrišč ter ozelenitvijo območja primerno urejeno drugo športnorekreacijsko območje mesta.
– infrastruktura
Predviden je novi odsek glavne ceste (magistralne ceste M10-9) Hrastnik–Zidani most na desnem bregu Save.
Na regionalnem cestnem omrežju sta predvideni krajši prestavitvi: pri Steklarni in TKI na zahodno dolinsko obrobje in pred centrom v Zg. Hrastniku; urediti je potrebno križišče regionalnih cest pri Rikljevem mostu.
Večje parkirne površine so predvidene pri bencinskem servisu ob magistralni cesti, Za Savo ob bodoči lokalni cesti (sedanja magistralna cesta) in na vstopnih mestih centra v okviru zazidalnega območja Ob Bobnu.
Ob glavni prometnici, ki povezuje zgornji in spodnji del naselja je obvezno urediti pešpot z večjimi peščevimi površinami – trgi v centralnih območjih.
Oskrbo s pitno vodo bo možno zagotavljati iz obstoječih zajetij. Tehnološka voda za industrijo se bo zagotovila s povezovalnim vodovodom Frtica–Steklarna iz izvira Rakovec ter s črpanjem Save in Brnice.
Primarno vodovodno omrežje je potrebno obnoviti in dograditi priključno sekundarno vodovodno omrežje v razširjenih poselitvenih območjih.
Na območju Za Savo je določena lokacija skupne čistilne naprave z zmogljivostjo 17.000 E, do nje pa je načrtovana izgradnja zbirnega kanalizacijskega kolektorja (ta je že zgrajen v severnem delu mesta). Kanalizacijski sistem se mora izvesti v ločenem sistemu.
Načrtovana je plinifikacija celotnega ureditvenega območja; novo elektroomrežje in tt omrežje se bo izvajalo v zemeljski izvedbi.
4.6.4. Rešitve in pogoji za načrtovanje in izvedbo prostorskih ureditev na območju urbanistične zasnove
Pri vseh posegih je obvezno upoštevati geološke pogoje na osnovi predhodnega geotehničnega poročila. K vsem prostorskim izvedbenim aktom je pridobiti mnenje pristojne rudarske organizacije oziroma upoštevati njihovo kategorizacijo pridobivalnega prostora.
– urbanistično-oblikovalski pogoji
S prenovo in sanacijo zlasti vstopnih mestnih predelov ob regionalni – glavni cesti naselja (v industrijski coni, prostor pred vstopom v ožje mestno središče) je zagotoviti kvalitetnejšo vizualno podobo v navezavi na že urejeno središče in center naselja:
– mestno središče se mora odpreti in razširiti proti jugu z arhitekturno dopolnitvijo obuličnih stavbnih nizov na desnem bregu Bobna za centralne dejavnosti; s pritličnim gabaritom pri parku, ki se stopnjuje proti severu in z oblikovanjem fasad mestnega značaja se mora gabaritno in oblikovno vklopiti v osrednjo mestno podobo;
– regionalna cesta mora na celotnem razpotegnjenem urbanem prostoru naselja postati mestotvorni element, zato je krajinski sanaciji in urbanističnemu urejanju neposrednega cestnega obrobja posvetiti veliko pozornost (ozelenitev brežin, drevored, pločnik naj bo na razširjenih dolinskih območjih z zelenico ločen od cestišča – nanj se navezujejo trgi, parki in odprte mestne fasade);
– s prestavitvijo odseka regionalne ceste na zahodno dolinsko obrobje v industrijski coni, s prenovo in dopolnilno gradnjo centralnega območja ob železniški postaji, odstranitvijo dotrajanih in obnovo motečih objektov, parkovno ureditvijo območja ob gradu in zlasti ozelenitvijo cestnega obrobja bo v pretežni meri sanirana južna vstopna veduta.
Prenova neposrednega severovzhodnega obrobja mestnega središča (Resnica) se mora z arhitekturnim dopolnjevanjem stanovanjske blokovne gradnje prilagoditi obstoječi kvalitetni zazidavi severnega dela naselja (Ojstro), višinski gabarit objektov mora biti usklajen z nagibom terena in ne sme presegati gabarita obstoječe zazidave vzhodnega dela centra. Vse manjše arhitekturne dopolnitve v obstoječih zazidalnih območjih morajo upoštevati obulične gradbene črte in se gabaritno in oblikovno vklopiti v urbano okolje.
Predvidena stanovanjska gradnja na razširjenem stanovanjskem območju Novi log–Veličkova cesta (S3) mora upoštevati usklajeno nadaljevanje gradbenih nizov na rahlo nagnjenem pobočju, kjer se mora polagoma proti jugu in zahodu spuščati višinski gabarit z individualno prostostoječo gradnjo na zgornjem zahodnem obrobju območja na stiku z naseljem Prapretno.
Nova individualna stanovanjska gradnja na pobočju v Studencah se mora v gručasti zasnovi z lego (daljšo stranico in slemenom) objektov vsporedno s plastnicami terena, pritličnim gabaritom nad kletjo v pobočju, enotnim oblikovajem fasad in streh vklopiti v krajinsko in urbano okolje.
– pogoji za krajinsko oblikovanje območja
Odprta travnata površina med stanovanjskima območjema Novi dom in Novi log se mora ohraniti in podaljšati na celotno južno obrobje strnjene stanovanjske zazidave – Novi log.
Ohrani in sanira se naj gozd na zahodnem obrobju Novega loga, gosta drevesna zasaditev je načrtovana tudi na obrobju športnih igrišč na Korbarjevem hribu.
Krajinska sanacija z ozelenitvijo celotnega obrobja ureditvenega območja naselja je obvezen sestavni del ureditvenega načrta sanacije površin pridobivalnega prostora rjavega premoga Rudnika Hrastnik.
Ob vseh prometnicah in na parkiriščih je potrebno urediti sanitarni zeleni pas z drevesnimi nasadi, ob vodotokih pa zasaditi avtohtono obvodno vegetacijo.
– načini urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti
Posamezna ureditvena območja v območju urbanistične zasnove Hrastnika, ki so prikazana v kartografskem delu – karta 15/2, se bodo urejala z naslednjimi prostorskimi izvedbenimi akti:
– Z zazidalnimi načrti (ZN1 – ZN11):
Center naselja Hrastnik, C2 – Ojstro, Korbarjev hrib, Ob Bobnu, Industrijska cona TKI Hrastnik, Obrtna cona Podkraj, Industrijska cona Za Savo – I 5, centralna čistilna naprava, Novi log–Veličkova cesta..., Za Savo – vzhod, Industrijska cona Podkraj Studence.
– Z ureditvenimi načrti (UN1 – UN8):
Industrijska cona RRRP Hrastnik, Zadnje Laze, Log – Novi log, Resnica, Rikljev most, Apnence, Steklarna, Kolonija Steklarna, Grajska pot.
– Z lokacijskim načrtom:
magistralna cesta Hrastnik–Zidani most in večji infrastrukturni objekti oziroma omrežje.
– S prostorskimi ureditvenimi pogoji (PUP1 – PUP7) se bodo urejala ostala poselitvena območja, za katera ni predvideno urejanja s prostorskimi izvedbenimi načrti: Studence, Veličkova cesta, Frtica, Dirmajerjev hrib, Železniška postaja, Podkraj in Prapretno.
4.7. Urbanistična zasnova naselja Dol pri Hrastniku
4.7.1. Ureditveno območje
Ureditveno območje naselja Dol pri Hrastniku, ki obsega 37 ha, vključuje naselji Dol pri Hrastniku in del naselja Marno (Spodnje Marno) s skupaj okoli 1.800 prebivalci. V ureditveno mejo je zajet celoten obstoječi poselitveni prostor, ki se razteza ob regionalni cesti od zahodnega roba naselja Dol pri parkirišču do zaključka strnjene zazidave Sp. Marna na vzhodu.
Razen manjšega skrajnega severnega in zahodnega dela naselja Dol pri Hrastniku je celotno ureditveno območje na varovanem območju pridobivalnega prostora Rudnika Hrastnik (znotraj varnostnega stebra), v celoti pa ga obdaja 1. območje kmetijskih zemljišč.
4.7.2. Cilji urejanja prostora
Glede na izredno omejene možnosti širitve naselja zaradi geološko-stabilitetnih razmer, pridobivalnega prostora rjavega premoga in zavarovanega 1. območja kmetijskih zemljišč na obrobju naselja, je intenzivna izraba prostora znotraj obstoječe zazidave s prenovo in zapolnilno gradnjo pomemben cilj prostorskega razvoja.
Z izgradnjo obvoznice po južnem obrobju centralnega območja naselja prometno razbremeniti osrednji naselbinski prostor, kar bo prispevalo h kvalitetni prenovi jedra naselja.
S prostorskim izvedbenim aktom je potrebno urediti proizvodno območje pri Jutranjki; ekološko obremenilne tehnologije proizvodnih ali obrtnih dejavnosti v naselju niso dopustne, zato je za vsako novo tehnologijo obvezna presoja vplivov na okolje.
Plinifikacija celotnega naselja, dograditev kanalizacijskega omrežja, izgradnja centralne čistilne naprave Za Savo ter upoštevanje predpisov za varstvo okolja v industriji in pri drugih proizvodnih oziroma servisnih dejavnostih so cilji varstva okolja.
Za varstvo kulturnega spomenika ž. c. sv. Jakoba je potrebno upoštevati predpisani varstveni režim.
4.7.3. Zasnova organizacije dejavnosti v prostoru in namenska raba prostora
Središče naselja okoli cerkve je namenjeno za oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti ter stanovanja. Z rušenjem dotrajanih objektov je načrtovana dodatna blokovna gradnja s poslovnimi prostori v pritličju, urediti je potrebno trški prostor z obnovo pritličij objektov za centralne namene naselja.
Individualna stanovanjska gradnja bo usmerjena v prenove in dopolnitve vseh obstoječih stanovanjskih območij.
Za proizvodne in servisne dejavnosti je opredeljena ena cona – obstoječe območje pri Jutranjki, kjer je možen razvoj teh dejavnosti z optimalno izrabo in prenovo.
Šolski kompleks vključuje igrišča za šport in rekreacijo, načrtovana je izgradnja večnamenske dvorane. Lokacija novih športnih igrišč je opredeljena v severnem delu ob Partizanski cesti.
Širitev pokopališča je možna proti zahodu.
Oskrba s pitno vodo bo zagotovljena na celotnem območju z izgradnjo primarnega vodovoda iz Jepihovca in dograditvijo sekundarnega omrežja.
Odvajanje odplak bo urejeno v ločenem sistemu, po glavnem kanalizacijskem zbiralniku se bodo fekalne odplake odvajale v predvideno skupno čistilno napravo Za Savo. Območje bo v celoti oskrbovano z zemeljskim plinom po dokončani plinifikaciji naselij v občini.
Planirane so vodnogospodarske ureditve na vseh neurejenih odsekih Brnice s pritoki znotraj ureditvenega območja.
4.7.4. Rešitve in pogoji za načrtovanje in izvedbo prostorskih ureditev na območju urbanistične zasnove
Za vse posege v prostor je potrebno predhodno geološko mnenje. Širitev poselitve izven ureditvene meje naselja ni dopustna.
– urbanistično-oblikovalski pogoji
Prenova centralnega območja mora temeljiti na prometni ureditvi s povdarjenimi peščevimi površinami, oživitvi jedra z ureditvijo osrednjega trga in novimi poslovnostanovanjskimi objekti ter čim bogatejši ozelenitvi bližnjega pokopališča; nujne so obnove in zapolnitve obulične dograditve v južnem centralnem delu naselja. Vse arhitekturne dopolnitve se morajo gabaritno in oblikovno vklopiti v urbano okolje.
Posebno pozornost je potrebno posvetiti oblikovanju vstopne vedute naselja ob načrtovani obvoznici. Sanirati je sedanja “zavrtja” in zasaditi drevored ob cesti, brežine potoka pa ozeleniti z avtohtono obvodno vegetacijo.
– načini urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti
Posamezna ureditvena območja, ki so prikazana v kartografskem delu – karta 15/2, se bodo urejala z naslednjimi prostorskimi izvedbenimi akti:
– z zazidalnimi načrti:
Dol – center (ZN1), Sp. Marno (ZN2) ter Laz (ZN3)
– s prostorskimi ureditvenimi pogoji se bo urejalo proizvodno območje in celotni ostali prostor ureditvenega območja naselja.

5.1. Ureditveno območje
Območje urejanja odlagališč odpadnih produktov predvidene TE III Trbovlje se nahaja v jugozahodnem predelu Praprotnega – na območju treh dolin Dolge njive, Račkov potok in Suhi potok, ki ležijo druga ob drugi neposredno vzhodno od obstoječe deponije elektrofiltrskega pepela Prapretno v oddaljenosti 1000–1500 m od TE II in TE III.
Ureditveno območje na zahodu omejuje obstoječa deponija Prapretno, na jugu severno pobočje Škalice in Vištovega hriba ter del železniške proge ob Savi, na vzhodu vznožje Špicberka ter na severu vznožje Jelenic.
Obstoječa namenska raba površin v treh naravnih dolinah je drugo območje kmetijskih zemljišč in lesnoproizvodni gozd, ki zaseda tudi celotni južni in zahodni del ureditvenega območja. V severnem delu območje meji na pridobivalni prostor rjavega premoga, na vzhodnem obrobju poteka magistralni plinovod, območje prečkajo daljnovodi: 110 kV (dva daljnovoda) in en daljnovod 2 x 35 kV.
Celotno območje se nahaja v k.o. Hrastnik.
Od severozahodnega vogala ureditvenega območja na robu deponije Prapretno – parcela 678/4 poteka meja proti jugozahodu preko parcel 678/2, 683/3, 683/2, 689/3 do parcele 689/1, kjer se obrne proti jugovzhodu in pri tem prečka parcele 688, 687 in 683/1; v nadaljevanju proti jugu prečka parceli 687 in 691 ter se spusti do železniške proge oziroma reke Save, se obrne proti vzhodu preko parcel 632/4, 717/1, 745/2 ter se v vzhodnem vogalu parcele 745/2 usmeri proti severovzhodu po vzhodnem robu parcele 745/1, preko parcel 765, 745/1 in 768/4, po severni meji parcel 760/5 in 769/2 na parcelo 769/1, kjer se obrne proti zahodu in teče po severnem robu parcel 648, 647, 646 in 644, po vzhodnem robu parcele 656/1 ter v smeri JZ, prečka parcele 656/1, 658/1, 667, 668/2, 678/8 in 678/4 do izhodiščne točke opisa.
Površina ureditvenega območja je 100,63 ha.
5.2. Program, kapaciteta območja
Odlagališča odpadnih produktov TE III, ki jih predstavljajo elektrofiltrski pepel, žlindra in sadra (kot produkt odžveplevanja dimnih plinov) so opredeljena na območjih treh dolin Dolge njive (12,4 ha) Račkov potok (12,3 ha) in Suhi potok (9,5 ha površin) s skupno kubaturo deponij okoli 9 milijonov m3.
Deponiranje je v vseh treh dolinah predvideno stopničasto proti Savski dolini z opornimi nasipi na zoženih delih doline do maksimalne kote zgornjega platoja + 480 m. Deponent se bo na deponije transportiral z gumitransporterji, le v primeru okvare transportnega sistema s kamioni po cestah. Predviden je manjši objekt za servisne dejavnosti, ob vznožju deponije je načrtovan plato z zadrževalnim bazenom in primarnim usedalnikom.
V ureditveno območje so zajete gozdne in kmetijske površine na obrobju predvidenih odlagališč, po katerih bodo speljane transportne poti in cestne povezave.
5.3. Organizacija prometa
Transport odpadnih produktov se bo vršil s transportnimi trakovi iz TE III. Servisno cesto, ki bo služila tudi za občasni dovoz deponenta na odlagališče, bo predstavljala obstoječa rekonstruirana industrijska cesta (na območju Občine Trbovlje) z novim odsekom dovozne ceste v dolžini 1,4 km do presipne postaje ob deponiji Dolge njive. Na glavno dovozno cesto se bodo navezale ceste za povezavo med deponijami na višini zaključnih deponijskih platojev po obrobju odlagališč.
5.4. Usmeritve za komunalno in energetsko urejanje
Oskrba z vodo bo zagotovljena s podaljšanim cevovodom od obstoječe deponije Prapretno.
Zbiranje in odvajanje čistih meteornih voda s površine in eventualnih talnih izvirov ter onesnaženih voda, ki so prišle v stik z deponentom mora temeljiti na ločenem sistemu.
Za oskrbo z električno energijo sta predvideni dve trafo postaji.
Za posege v varstvenem pasu visokonapetostnih elektrovodov je upoštevati predpise in pogoje Elektro Ljubljana.
Ker se vzhodni del ureditvenega območja odlagališč nahaja v 200 metrskem varstvenem pasu obstoječega magistralnega plinovoda je potrebno pridobiti pogoje in soglasje upravljalca.
5.5. Usmeritve za krajinsko oblikovanje območja in rekultivacijo odlagališč
Obvezna je sprotna rekultivacija odlagališč s takojšnjim prekrivanjem posameznih formiranih etaž s humusom v debelini 20-30 cm ter posejanje s travnim semenom. Takšno zavarovanje je potrebno izvajati na celotni deponiji, s čemer bo zavarovana površina deponije proti eroziji vode in vetru. Višina deponij ne sme presegati maksimalne kote zgornjega ustroja + 480.
Prostorski izvedbeni načrt mora vsebovati ozelenitveni načrt za celotno ureditveno območje, ki mora temeljiti na čim bogatejši pogozditvi oziroma zasaditvi avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst na celotnem obrobju zatravljenih odlagališč ob upoštevanju okoljevarstvenega vidika in gozdnogospodarskih načrtov.
Za vse posege v gozdni prostor je potrebno pridobiti soglasje pristojnega Zavoda za gozdove, zlasti pa sanirati prizadete gozdne površine, predvideti zaščitne ukrepe proti plazovom, urediti dostopne poti za izvoz gozdnih asortimentov, zaščititi gozdne robove ter speljati dovozne ceste v smislu celovitosti krajinskega oblikovanja prostora.
5.6. Usmeritve za varstvo okolja
Obvezen sestavni del prostorskega izvedbenega načrta za obravnavano ureditveno območje je presoja vplivov na okolje; zagotovljeni morajo biti vsi ukrepi za varstvo zraka, tal in voda v skladu s predpisi in pogoji pristojnih soglasodajalcev.
Tehnologija odlaganja deponenta, prekrivanje, zavarovanje brežin in urejen sistem odvodnjavanja mora zagotoviti trajno stabilnost deponij; preprečiti je treba odnašanje deponiranega materiala in zagotoviti odtok ustrezno čistih vod.
Za zavarovanje podtalnice pred onesnaženjem z izcednimi vodami iz deponiranega materiala je obvezno zagotoviti nepropustno dno deponij na osnovi geološko-hidroloških usmeritev, urediti drenaže po dnu deponij z odtokom v zadrževalni bazen, od koder se bo voda po bistrenju in preveritvi njene kvalitete spuščala v recipient in uporabila za vlaženje deponij.
Na podlagi vodnogospodarskih pogojev se mora primerno urediti odvodnjavanje zalednih meteornih vod z odtokom v Savo.
Za preprečitev prašenja in odnašanja finih delcev deponenta je predvideno vlaženje odprtih površin deponij.
Pomembna usmeritev za varstvo okolja je krajinska sanacija celotnega območja s pogozditvijo neposrednega okolja deponij že v prvi etapi.
5.7. Zasnova zaporednosti gradnje
V prvi etapi se bo polnila deponija “Dolge njive” v bližini obstoječega odlagališča Prapretno po predhodnih ureditvah odvodnjavanja in dovozne ceste ter s sočasno krajinsko sanacijo okolja.
Po dokončni izravnavi, humuziranju, zaščiti brežin z biotorkretom in zasajenjem zgornjega deponijskega prostora “Dolge njive”, je v naslednjih etapah načrtovano urejanje odlagališč “Račkov potok” in na koncu “Suhi potok”.

Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljati za Občino Hrastnik tekstualni in kartni del dolgoročnega plana Občine Hrastnik za obdobje 1986–2000, dopolnjen 1989 (Uradni vestnik Zasavja, št. 20/91).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.